Brisket

Prejšnji zapis je napovedoval zgodbo brisketa. Za poznavalce, ki to šele postajajo, gre za goveja prsa. Za del mesa/mišice, ki je pri kravi (jap goveje meso) najbolj obremenjen. Na tej mišici sloni sprednji del teže.

Tega sem se lotil v štartu počitnic. Začelo se je seveda najprej z nakupom. Itak, da tega mesa ne moreš kupiti pri domačem mesarju. Če bi, bi me ta samo malo čudno pogledal. Malo mesarjev pozna brisket. Verjetno bi bilo nekoliko bližje, če bi rekel goveja prsa. Težko pa bi dobil tak kos mesa. Namreč naši mesarji tega kosa mesa za slovenskega potrošnika ne poznajo. Matej Stipanič pravi, da je to: “kos mesa, za katerega vam bo vsak pravi ljubitelj pravega bbq-ja povedal, da je ultimativen kos in se s pravilno low & slow peko spremeni v pravo mesnato poezijo”.

Sam sem se na podlagi priporočila Petra Hajdu odločil za obisk mesarije Marinček. Top mesarija!!! Odprejo ob 5:30 zjutraj. Prej sem seveda brisket naročil (po telefonu). Nakup opravil ob 7:30, odšel v službo… In prvi vikend je nastopila peka brisketa.

Štart ob 22:00. Vse je šlo lepo do 7:00 zjutraj. Zbujal sem se na dve uri. In ne nisem bil ves čas pri žaru. Saj bi morda šlo ampak bi bil na koncu izmučen. Leta so že pustila svoj pečat. Ne gre več. Tudi, če grem žurat se pozna. Namreč tam ob ene dveh zjutraj ne razmišljam več o ničemer več kot o domači postelji.

No torej do 7:00 je šlo. Ob 7:00 se zbudim, seveda izmučen, po mojem sem gledal s “ta belim”, se privlečem do žara. Malo sem razmišljal zakaj se sploh to grem. In če ima sploh smisel,… skratka vidim, da temperatura pade na 90, odprem pokrov in vidim, da zmanjkuje briketov. V svoji jutranji zmedenosti in neprisebnosti nasujem nove brikete in grem naprej kot zombi spat. Hja. Ob 9:00 sem imel totalno budnico. Temperatura na 200, preveč briketov, oziroma preveč skupaj,… To je bilo pa močnejša klofuta, kot bi bil pod ekstra mrzlim tušem, kjer gre moški pokazatelj/termometer v minus :).

No na srečo se ni zažagalo, le nekoliko osušilo, pa še to ne cel brisket ampak en del. Hvala Bogu. Moj prvi oziroma drugi brisket, da bi šel čisto po gobe… Ajej. Ne bi bilo dobro. No to nesrečo zavijem v folijo in pustim še dve uri na seveda zmanjšanem “ognju”…

Po počitku mesa, jap tudi meso potrebuje počitek. No po dveh urah počitka sem končno zarezal. Moram reči, da za prvič oziroma drugič je bilo odlično. Tale prvič… No prvič sem delal brisket ob izdatni pomoči kolegov somišljenikov na šolanju v sklopu Slovenian Barbeque Society. In tam je bil izjemen.

No moj drugi brisket je bil ravno tako odličen. Skupaj s sosedi smo ga poskusili. OK, poleg tega, da je bil na enem koncu malenkost presušen, da mu je manjkalo malo bbq omake, je bil super. Komaj čakam, da delam drugega. Imam občutek, da bo ta dan oziroma noč kmalu.

Brisket je bil pripravljen na oglju is Lidla in na Weber Master Touch GBS 57 cm

Pa še slikca po sistemu: Pics or it didn’t happen…