Ena razmišljanja
Supi so pomemben del opreme, tako kot so bila kolesa. Ko gremo na kampiranje (tisto, ta daljše) so SUPI pomemben del opreme. S seboj vzamemo dva supa. Vzameta kar nekaj prostora. Ob žaru, plinski jeklenki, hladilniku, ledomatu in kup druge navlake moramo stlačit v prtljažnik še dva supa. Tista, ta velka. Eden je moj, drugi... Continue Reading →
Radovednost ne pozna meja Ugotovil sem, da imamo strateško pozicijo v kampu. Celotno polico lahko brez težav opazujemo in se ob tem zabavamo. Čedalje bolj ugotavljam, da sem podoben svojemu očetu. On se je vedno namestil pred prikolico in opazoval. Za hrbtom je imel prikolico in pregled nad celotno »dolino«. Nikoli mi ni bilo jasno... Continue Reading →
Letos je naše kampiranje bolj redko. No redkeje verjetno ne gre, ker potem bi zapisal, da letos nismo kampirali. Zaenkrat kaže, da bomo vsega skupaj odpirali naš Hotel na kljuki 2x, če ne štejem odpiranja doma, ko pripravljamo, pospravljamo. Žal pride tudi tak čas. Letošnje leto je posebno leto. Birma, konec osnovne šole, konec srednje... Continue Reading →
Sam verjamem, da imam angela varuha. Najraje imam v mislih, da je to moja mami, ki nas je zaradi bolezni zapustila pri mojih 8 letih. Še danes mi pravzaprav ni jasno zakaj je odšla prezgodaj, morda pa sem letos dobil odgovor. Skrbi zame, za sestro in mojo družino. Tam zgoraj. Mojim otrokom sem večkrat povedal,... Continue Reading →
Je bela cesta, spet je imela prav. Odpravljamo se na dopust. Moja srnica predlaga, da prikolico pripnemo zvečer, da zjutraj ne bo dosti dela. Itak rečem, da bo ponoči deževalo, da ni smiselno. Sicer pa to ne pomeni dosti dela. Prikolico iz garaže in gremo. Budilka ob 2.15. Na morje se gre sredi noči, da... Continue Reading →
Hotel "Na kljuki" 