Ena razmišljanja
Jest bi šla malo dlje. Kam me boš peljal? Te peljem v Dalmacijo, nižje od Splita. Pa Split bomo šli pogledat. Si bomo pogledali Dioklecijanovo palačo. Pa kak koncert si bomo privoščili v Splitu. In srečamo kolege. Oni grejo na Murter. In gremo na Murter še mi. Dalmacija nekoliko nižje torej odpade. Mine teden dni.... Continue Reading →
Z mojo morsko deklico in dvema barakudama se počasi približujemo plaži. Do plaže imamo kakih 5 min hoje. Pri tem seveda opravljam najljubše opravilo – opazujem prikolice. Kar vidim, se prikolice delijo na dva dela. Tiste, ki so postavljene za daljše časovno obdobje (pavšal) in tiste, ki so postavljene za čas počitnic. In rečem svoji... Continue Reading →
Končno dopust. Letos smo štartali brutalno. Žena je mislila, da se hecam, ko sem jo zbudil ob 4.00 zjutraj. Želel sem se izogniti gneči. Pa četudi bom kregan, deležen grdih pogledov… Odločen sem bil, da stali v gneči ne bomo. Sovražim čakanje. In ker imamo srečo, bi zagotovo oba otroka v koloni pritisnilo na malo... Continue Reading →
Na morju penina paše. To kaže tudi moj štajerski kolega na eni svojih dopustniških fotk. On ga rukne že za zajtrk. Ampak ga razumem. Je Štajerc. Pa ga imam rad. Odločil sem de, da danes nekaj časa preživim z očetom in da narediva tiste prave moške stvari.Najprej sva šla zamenjat/popravit zračnico na gumi od prikolice.... Continue Reading →
Še 4x gremo spat in bo konec. Dopusta namreč. Prav shrljivo je, ko vsakič pogledam na uro in vidim, da se dopust počasi končuje. Potem pa spet... Ampak ta dopust vsekakor ni klasičen. Vsaj če ga primerjam z zadnjimi 20 leti. Ta dopust je prav športen. Nenormalno športen. Dnevno (res skoraj vsak dan) preplavam minimalno... Continue Reading →
Hotel "Na kljuki" 