Kamp Glavotok, Krk

Jest bi šla malo dlje. Kam me boš peljal?

Te peljem v Dalmacijo, nižje od Splita. Pa Split bomo šli pogledat. Si bomo pogledali Dioklecijanovo palačo. Pa kak koncert si bomo privoščili v Splitu.

In srečamo kolege. Oni grejo na Murter. In gremo na Murter še mi. Dalmacija nekoliko nižje torej odpade.

Mine teden dni. A ne bi šli mi nekje bližje. Saj veš – korona pa to. In tako je moja ribica spremenila kar nekaj lokacij brez da bi sploh prišli do morja.

Pristali v kampu Glavotok na Krku. Kamp za katerega prej sploh še nisem slišal.

S srnico in ob obilni pomoči najinih svetlih prihodnosti (dveh hčerk) sva postavila naše domovanje – Camp letko, ki nam zadnji dve leti omogoča precej različno in zanimivo kampiranje.

Prvič smo šli »na blef«. Namreč brez rezervacije. Prej smo vsako leto rezervirali parcelo, ki je postala že sinonim za našo parcelo. Poznal sem vsako skalco. 27 let oziroma kako leto dlje skoraj na enem in istem mestu. Mislim, da smo v tem času dejansko spremenili parcelo 1x. Kamp v Istri. Všeč nam je bil. Vendar je bil tudi čas, da spoznamo kaj novega. Težko bo. Vse bomo primerjali s kampom, katerega smo poznali vsako potko, skoraj vsako klopco.

Kamp Glavotok – na voljo smo imeli dve parceli. Prva nekoliko večja a nekoliko slabša pozicija in druga v senčki in z dodatkom. Itak, da smo vzeli manjšo z dodatkom. Z  ženko sva pretuhtala vse možnosti in na koncu sem, kot vsakič, rekel DA. Sem imel zadnjo besedo.

Prikolico pripeljemo. Hočemo odpret prikolico in OPSALA. Veja nam je onemogočala, da bi odprli prikolico brez težav. Ker sem veliko gledal MacGyver in ker se znajdem v divjini – sem gledal tudi oddaje z Branetom Červakom, sem uporabil držalo/štil od metle in vejo dvignil tako visoko, da smo skoraj brez težav razprli prikolico. Poleg tega, ker je bila parcela tako majhna, sem jo postavil tako blizu meje, da sem lahko ob pomoči navigiranja moje srnice, tudi avto spravil zraven.

Ker smo bili na dolgem dopustu, smo jo razprli in opremili v vsej svoji veličini. Tako smo imeli tudi preprogo na tleh pod tendo. Letos smo si omislili novo mizico za žar. Namreč miza Westfield je res super. Je trdna, vsaka noga se lahko posebej nastavi (višina). Predvsem je pomembna trdnost.

Letos smo si omislili tudi SUP. Ker pa pri nas nič ne gre gladko, je SUP razneslo že drugi dan. Nekaj je bilo narobe z izdelavo. In ne, ni bil na soncu ves čas. Dejansko ga je razneslo po šivih. Da je bilo nekaj narobe z njim, priča tudi dejstvo, da so ga brez dodatnih vprašanj zamenjali v HERVISU. In to je še en argument zakaj kupovati v HERVISU. Namreč poprodajni servis deluje. In tudi, če se ti zgodi nezgoda, napaka, nesreča… deluje. In tako je HERVIS postal ena mojih najljubših trgovin.

Kamp Glavotok kot kamp ne ponuja prav nič posebnega. Vsaj jaz tega nisem občutil. Voda je bila kristalno čista, vstop v vodo na plaži brez težav – kamenčki. Voda hitro globoka. Wcji čisti, vendar majhni. Meni, ki imam nekoliko bolj prikrite trebušne mišice (trebuh), je tuširanje zahtevalo nekaj malega akrobacih in razgibalnih vaj, saj je kabina tako majhna, da se težko oblačiš – premalo prostora. Tudi tuširanje – omejitev le do 22.00 ure ni ravno nekaj kaj bi vriskal. Čeprav kasneje tuširanje ni bilo niti potrebno.

Trgovino v kampu bi enostavno zamenjal z kioskom v kampu. Ponudba zelo boga, čeprav moram priznati, da je bil kruh ves čas na voljo. Naših omiljenih big ni bilo…

Vsak drug dan smo hodili v mesto Krk po nakupih. Tako smo nekajkrat jedli ribe, nekrajkrat meso.

Restavracija v kampu – tukaj pa lahko govorim le o presežnikih. Hkrana zelo dobra. Strežno osebje zelo prijazno.

V kampu delujeta tudi dva lokala – prvi lokal blizu bazena, drugi lokal kot nek coctail bar. Hitrost v drugem ni vrlina. Se mi zdi, da je v teh dveh lokalih delalo osebje, ki je bilo zaradi nečesa kaznovano in svoj bes v obliki počasnosti zlivalo na goste. Za vsako naročilo smo vsakič čakali vsaj 15 min. Rekord je bil 40 minut. In lokal ni bil poln.

V kampu smo spoznali tudi nov hrvaški pozdrav, ki vsebuje prikaz desnega sredinca s hrbtne strani. Tega nam je nekajkrat pokazala blond, luštna, mlada, nesimpatična gospodična, ki je zase mislila, da je pojedla vso pamet sveta. Starost ocenjujem na 17 ali 18 let. Pozicjijo, da  je hčerka lastnika ali kakega višje rangiranega delavca v kampu. Celotno ostalo osebje je bilo kar prijazno, ta pa… No ta je uveljavljala ves čas svoj ego in kazala, da puberteta »šprica« polno okoli nje. Mogoče pa ji samo mi nismo bili blizu. Čeprav se je tudi do ostalih vedla podobno.

Termin – zadnje 14 dni v juliju je bil izredno vroč. Težko je bilo spati. Ponoči sem opazoval uro, ki meri temperaturo in vlago. Temperatura okoli 25 ali več in vlaga ves čas nad 70. Noro.

Naša Camp-let prikolica nas tudi tokrat ni izneverila. Vzdržala je vse naše muke in tegobe. Čeprav bi z ženo skoraj naredila veliko napako. Veja naju je tako sprovocirala, da sva skoraj »zlomila« desno palico. – sva jo pozabila obrniti v pravilni nivo. Sreča, se je moja čebelica spomnila zadnji trenutek.

Tokratni dopust je minil tudi v družbi prijateljev – sokampletkarjev. Skupaj smo bili en teden. Spet super družba in polno dogodivščin. Hvala vam za to. Z vami ni nikoli dolgčas.

Kamp glavotok leži »v hribu« ter vse je ozko. Skoraj ni minil dan, da nismo premikali oziroma pomagali pri postavljanju kake prikolice. To se mi zdi tak lep kamperski bonton. Če vidiš, da nekdo potrebuje pomoč… hitro skočiš.

Slikic tokrat ni, ker se mi je vmes zresetiral telefon in so vse slikice šle v …

In še ena… No ko smo pospravljali, sem polomil nek zatič v prikolici. Pred letom bi bila panika. Tokrat ne. Itak sem McGyver. Poklicla sem enostavno v FREEDOM CELJE in nemudoma sem imel nov zatič pri sebi. Ob tem seveda (ustna) navodila kako zadevo popravit. Zopet odličen poprodajni servis. Brez tega bi bilo življenje s to prikolo veliko bolj stresno. Pa ne govorim o tem, da bi imeli veliko težav. Daleč od tega. Ampak vsake toliko časa se pojavi kaka zadeva, ki ti ne da miru ali pa enostavno želiš nadgraditi.

Letos sva z ženko zračunala, da bomo prespali v prikolici minimalno 29 ali 30 krat. Kot da bi bili na pavšalu. Če ne bi imeli Camp-let, bi bilo to veliko težje. Prikolica je spravljena doma v garaži. In ves čas pripravljena za kampiranje. Zdaj smo že kar zverzirani. In seveda pri postavljanju je vsakič privo zraven. Prej, ob uporabi stare prikolice, no, takrat se je mudilo. Zdaj ob tolikih odpiranjih, je vse lažje in hitreje.

Povezava do slikic na spletni strani Avtokampi.si.

Enter your email address to subscribe to this blog and receive notifications of new posts by email.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Blog at WordPress.com.

Navzgor ↑

%d bloggers like this: