A res nimaš metra? A gate pa imaš?

Končno dopust.

Enter your email address to follow this blog and receive notifications of new posts by email.


Letos smo štartali brutalno. Žena je mislila, da se hecam, ko sem jo zbudil ob 4.00 zjutraj. Želel sem se izogniti gneči. Pa četudi bom kregan, deležen grdih pogledov… Odločen sem bil, da stali v gneči ne bomo. Sovražim čakanje. In ker imamo srečo, bi zagotovo oba otroka v koloni pritisnilo na malo potrebo. In glede na to, da sta dekleti skoraj v puberteti bi bilo to precej zoprno. In tudi moja košutka bi kaj hitro lahko pojamrala, da jo tišči na wc. Alenka, žena od Kamenka, čigar blog rad berem, je lulala ob tovrstni priložnosti v skodelico kave. Mi je nismo imeli s seboj. In če tudi imam srečo, kozarec za kavo ne bi bil dovolj. In treba je vedeti, da ima Alenka vedno prav. Namreč Kamenko je o tem napisal celo knjigo.
Še ene dvakrat sem slišal, da se ne hecam. Ampak ton je bil prijazen, spravljiv. Kot se od moje srnice spodobi. Nekako sem že zjutraj čutil polno ljubezni in občudovanja. Čeprav tega njene oči niso izdajale. Bile so nekako zajedljive. Govorile so a moramo res vstati… 
Ob 5:20 smo odrinili od doma. Plan je bil, da štartamo ob 5:00 ampak ob treh ženskah je to dober rezultat. Samo 20 min zamude. Res je, da jim cilja nisem predstavil, ker sem že zdavnaj ugotovil, da je tako veliko bolj učinkovito.
Polno opremljeni na meji z dokumentacijo so nas brez težav spustili na Hrvaško. Razmišljal sem, da še dobro, da imamo Camp-let, naš Hotel na kljuki. Če moramo hitro spakirati, smo pospravljeni v 2 urah in pol. Ampak to pomeni, da pospravljamo počasi, da vse lepo počistimo. Če je treba hiteti, še uro prej.
Ob 9:00 smo prišli v kamp. Prazno. Žalostno. Trgovina, ki je do sedaj stalno delala, je zaprta. Letos, ko je koronsko leto, je tako ali tako plan, da ne hodimo dosti okoli, da dopust namenimo res počitku…
Postavljali smo počasi. Z užitkom. Nikamor se nam ni mudilo. Nič se nismo prepirali. Ženin jeziček prav tako ni zatekel, ker bi se grizla. No, je pa moj. Ampak to ni važno. Važno je, da je moja čebelica zadovoljna. Da njen izraz na obrazu kaže popolno zadovoljstvo.
Seveda je moja izjemna poznavalka postavljanja Camp let prikolic že v štartu razložila, da je vse previsoko, da bomo imeli težave s podnom. Poden mora biti postavljen dobro, da v primeru dežja ne zaliva. Če je pod postavljen dokaj ok, potem si tudi v največjem neurju na suhem. Žabico sem prosil, da naj počaka, da kline zabijem, kajti šele takrat bo prikolica stala tako kot mora. Priznala mi je, da sem imel prav. Označil sem si na koledar.
Prva dva dni imamo aktivni počitek. Tako smo leni, da se nam ne ljubi iti niti na plažo. Sedaj razmišljamo o nadgradnji svoje prikolice. Omislili bi si zaščito pred soncem. Tako bombažno, da ne zaustavimo zunanjih vplivov. Samo zaščita pred soncem. In začenja moja žabica. Zmeril boš to razdaljo. Potem bomo vedeli, kako naprej. In potem boš zmeril še to razdaljo…. Ne vem kako naj ji povem, da nimam metra. Nekako sem zmogel in zdaj se počutim res slabo. Moja čebelica primerja gate z metrom. Da je čisto normalno, da imaš na glavnem dopustu meter. To je tako, kot če bi bil brez gat. Bom preveril, če je kdo slučajno pozabil meter v mojem avtu…

COVID 19 vtis
Kamp Solaris, Lanterna je že običajno čist kamp. Sanitarije so stalno čiste, saj je ves čas prisotna čistilka. Letos je to le še bolje. Povsod nas spremljajo opozorila glede ustrezne razdalje. Še posebej mi je všeč neke vrste Valamar zaobljuba: da bodo oni naredili vse za ustrezno preventivo. Ta strategija je nameščena povsod. Bravo Valamar!!!
Prav tako so označbe z ustrezno razdaljo nameščene povsod. Hkrati imam možnost razkuževanja na Wcjih. In če razmišljam dlje, potem nisem prepričan, če nisem tukaj bolj varen kot kje drugje, kjer je res velika gneča ljudi.

Solaris – kamp v Istri (Tar) iz skupine Valamar, je kamp, kamor hodimo že vrsto let. Kamp je čist, urejen. Zaposleni v kampu so prijazni. Kamp ima vsaj tri restavracije, dve trgovini (letos delujoča le ena). Kamp ima tudi bazen. Ima tri zvezdice, ki bi jih jaz brez težav zaradi naštetega povečal v štiri. Ampak le zaradi tega, ker je kamp res čist. Prav tako vse funkcionira. Zvečer tople vode ob prhanju ne manjka. Smetnjakov ne iščeš, ker jih je dovolj. Edino en minus ima. To je edini kamp, kjer potrebujem vsaj 40m kabla za elektriko. Gostje v kampu so civilizirani, prijazni in se spoštljivo obnašajo do drugih gostov.

Enter your email address to follow this blog and receive notifications of new posts by email.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Blog at WordPress.com.

Navzgor ↑

%d bloggers like this: