Ena razmišljanja
Nekaj svežega je treba napisat. Že zelooo dolgo se nisem javil na blogu. Razlog, ker nimam kaj za napisat. Nimam vsebine. Lahko jokam glede COVID 19, lahko se hudujem nad ukrepi vlade in strokovnega štaba. Ampak to mi ne bo pomagalo prav nič. Mi še vedno ne moremo nikamor. We are locked! Ampak to bo... Continue Reading →
Jest sem čist tiho. Če nisem jaz tiho, potem se stalno kregava pravi moja prijazna čebelica. Pravi, da če ni tiho, potem je takoj špetir v hiši. Ja, in svizec zavije čokolado. Kdaj pa je ženska še bila tiho in le nemočno opazovala svojega moškega? Nikoli. Ženska ima vedno zadnjo besedo. Tokrat nas je Polance... Continue Reading →
Vse se začne že prej. Bistveno prej. Pretekli vikend bi morali iti Kamp David. Slabo vreme je botrovalo temu, da smo sklenili pot spremeniti v TOTI Maribor. Odšli smo v kamp Kekec. Spet Polanska Camp-let banda. Pravzaprav je bila to ustanovna skupščina. Pripravili smo se temu ustrezno. Zadali smo si kar nekaj nalog: Zapis Statuta... Continue Reading →
»Tole postavljanje je bilo pa kot sinhrono plavanje. Brez besed in lepo usklajeno.« naju je pohvalila bratrančeva žena. Res sva bila za zgled. Super sva postavljala naš Hotel na Kljuki. Tokratna destinacija je bila Camp Špik v Gozd Martuljku. Res je bilo skoraj idilično. Sva rekla, da tokrat ne bova komplicirala. 1,2,3 je bila postavljena... Continue Reading →
Z mojo morsko deklico in dvema barakudama se počasi približujemo plaži. Do plaže imamo kakih 5 min hoje. Pri tem seveda opravljam najljubše opravilo – opazujem prikolice. Kar vidim, se prikolice delijo na dva dela. Tiste, ki so postavljene za daljše časovno obdobje (pavšal) in tiste, ki so postavljene za čas počitnic. In rečem svoji... Continue Reading →
Hotel "Na kljuki" 