
»Tole postavljanje je bilo pa kot sinhrono plavanje. Brez besed in lepo usklajeno.« naju je pohvalila bratrančeva žena. Res sva bila za zgled. Super sva postavljala naš Hotel na Kljuki. Tokratna destinacija je bila Camp Špik v Gozd Martuljku.
Res je bilo skoraj idilično. Sva rekla, da tokrat ne bova komplicirala. 1,2,3 je bila postavljena naša Camp-letka. Nisva komplicirala. Nisva postavila dodatnih omar, ki jih običajno postavimo na malo daljšem dopustu (več kot tri nočitve), nisva namestila dodatnih tepihov (znotraj in zunaj), nisva namestila vseh luči, nisva namestila niti mreže pod mizo, ki služi kod odlagalna površina. In nisva namestila niti stojala za sušenje brisač in oblačil.
Tako sem pogrešal luč znotraj prikolice, ker zunaj sem jo imel. Pogrešal sem mrežo pod mizo, ker ni bilo odlagalne površine.
V kampu smo že drugo leto zapovrstjo preživeli en super vikend skupaj z bratrancem in njegovo družino. Že kar nekaj časa nazaj sem se pričel veseliti tega vikenda. Z bratrancem in njegovo družino se enkrat letno dobimo in skupaj preživimo vikend. Letos je bilo drugič. Otroci se ujamejo, prav tako se ujamemo starši. No tudi moja žena se ujame z njegovo ženo. Ko imata pogovor slišim kako naju kujeta v zvezde. Moj mož odlično pripravi stejke pravi moja žena. Bratrančeva žena prav tako pohvali svojega, kako je pozoren. Take pohvale naravnost pobožajo moško dušo. No ti pohvali bi se lahko zgodili, ker menim, da sva idealna moška in tudi istih genov. Ampak onidve si v ženskem pogovoru podajata čisto drugo, žensko vsebino. Sem pa vesel, da se ujameta. Nimam kaj reči, oba z bratrancem sva dobro zbrala.
Letošnje druženje je bilo nekaj malega krajše kot preteklo leto. Namreč preteklo leto smo bili teden prej, kot letos (v času praznika).
Špik tudi tokrat ni razočaral. Kljub temu, da je bil kamp precej poln je prijava in odjava potekala brez težav. Prav tako je poskrbljeno za razkuževanje. Namreč tudi ob WC školjkah so na voljo razkužila, ki omogočajo razkuževanje/čiščenje desk brez težav. Prav tako so ob vseh »javnih« površinah nameščeni razkužilniki.
Kljub temu, da nismo komplicirali pri postavljanju našega Hotela na Kljuki je bilo pospravljanje čisto nasprotje postavljanju. Dejansko sva z mojo muzo kar nekaj bluzila. Itak sem bil kriv jaz za pospravljanje dlje časa, ker sem se (med pospravljanjem) pogovarjal z bratrancem. Tako je, kot običajno, moji srnici ostala celotna količina dela. Po cca 2 urah ležernega dela in pospravljanja prikolice (ko pospravljamo prikolico, jo očistimo, da je skoraj klinično čista J) smo končno zaključili. Zgledno sva s trobentico in ob pomoči otrok, zaprla prikolico. Šlo je skoraj šolsko, enostavno, dokler se moja čebelica ni spomnila na ključe za kolesa. Osebno trdim, da so bili ključi na svojem mestu, vendar moja srčica ni pogledala v žep, kjer so običajno spravljeni. In je bil že ogenj v hiši. Pravzaprav ne v hiši ampak v bližini prikolice. Še dobro, da sta bila bratranec in njegova žena blizu, da si nisva podelila vseh tistih pogledov, ki povejo prav vse. Tako sem samo zamahnil z roko, klasično sprejel krivdo (itak nisem bil kriv) in reševal nastalo situacijo.
Imel sem srečo, da se je moja čudovita marjetica spomnila pravočasno, da sva brez težav prišla do ključev. Itak, da je mi je moja vrtnica dokazala, da sem ključe narobe pospravil.
Ne razumem zakaj smo moški vedno krivi za vsak nesporazum. Ugotovil sem, da imamo srečo, da imamo ob sebi boljše polovice, ki krmarijo naše življenje.
Naslednja postaja: Kamp David (Kras).
Galerija
Oddajte komentar