Jest sem čist tiho. Če nisem jaz tiho, potem se stalno kregava pravi moja prijazna čebelica. Pravi, da če ni tiho, potem je takoj špetir v hiši. Ja, in svizec zavije čokolado. Kdaj pa je ženska še bila tiho in le nemočno opazovala svojega moškega? Nikoli. Ženska ima vedno zadnjo besedo.
Tokrat nas je Polance vodila pot v bližino (W)Ajdovščine v Malovše, Črniče v Kamp David.
Prihod v petek in hitrostno postavljanje Camp let vasi, sestavljene iz treh Camp-letk. Vsakič se začudim, kako bolj lahkotno postavljamo in kako smo lepo uigrani. Hkrati sem tudi zelo vesel, da se nama ob postavljanju brez težav priključita tudi hčerki.
Seveda postavljanje ni šlo brez težav. Nekateri imajo težavo, ko pričnejo s postavljanjem, mi pa imamo že težavo s pozicijo. Kljub temu, da smo imeli rezervacijo, naše dame znajo zadevo pošteno zakomplicirat. Hitro se spreminjajo komande kam bo kdo gledal in koliko je kdo dolg. Če bi sledili trendu pozicioniranja prikolic s strani naših dam bi enkrat dejansko odpiral vrata v ograjo, drugič sosedu, tretjič pa spet skoraj direktno na glavno cesto. Včasih so s prezaposlenostjo in z mislimi na tisoč stvari te naše dame le nekoliko zmedene.
Ampak jaz imam veliko srečo. Moja izjemna navdihovalka mojih zgodb je vedno tiho. Je sinonim za redovnico, ki svoje poslanstvo opravlja v tišini. Ona je čisto tiho. No, če verjameš.
Kamp David me je presenetil. Kamp, ki obratuje od pokoronskega odprtja letos. Kamp je res lično urejen. Nikjer se ne vidi, da kamp dejansko obratuje le nekaj mesecev. Tudi vikend je privabil v ta kamp kar lepo število kampistov oziroma avtodomarjev. Lastnika kampa in celotno osebje se trudijo, da presegajo pričakovanja. In res jih. Zmanjkalo nam je moke – pekli smo palačinke – ni problem. Prinesli so jo iz lastne zaloge – lastne kleti. Vsako jutro, če dan prej naročite, prejmete sveže kruh, katerega dostavo uredi kamp iz bližnje pekarne. Kamp daje občutek pravega družinskega kampa.
Drugo leto se zagotovo vrnemo. Lastnik nam je obljubil, da drugo leto pijemo njegovo vino. Prav tako nam obljublja, da lahko drugo leto sodelujemo na njihovi trgatvi.
Kljub temu, da imam zlomljeno rebro, je moja pridna čebelica postorila večino dela. In to tiho. Brez kakršnihkoli komentarjev, ki bi me spravljali v zadrego (če verjameš 😊. Zabil sem kline, kar mi je dovolila zdravnica. Drugega mi ni dovolila. Moram priznati, da me je malo skrbelo kako bo šlo postavljanje in pospravljanje. Brez težav lahko rečem. In pri tem sem aktivno sodeloval.
Petek večer je bil namenjen praznovanju rojstnega dne sopotujočega člana – campletkarja. Res odličen večer poln smeha in dobre volje. Sobota je bila polna. Najprej ogled pršutarne Ščuka in okušanje njihovih izdelkov. V pršutarni smo se hitro dogovorili za dodaten termin tečaja rezanja pršuta. Iz Kobjeglava je sledil postanek na gradu Štanjel. Tam obvezno slikanje z našimi boljšimi polovicami. Naše srnice smo možakarji presenetili in se ljubezensko fotografirali z njimi pod vtisom pravega fotošutinga dame z prenapolnjenim botoxom v ustnicah in zadnjici. Skratka nekaj kar moški nismo opazovali in na kar so bile naše srnice ponosne.
Odhod v kamp in odkritje »Družine Čebron« v Preserjah, občina Branik. Kljub temu, da smo bili nenapovedani, so nas lepo sprejeli. Zopet pokušina in nakup vina ter odhod v kamp.
V bližini kampa kratek sprehod v »papučah« do bližnjega vinotoča. Pravzaprav smo želeli iti na kozarec vina in seveda opraviti nakup še kakega vina. Obisk Turistične kmetije Cigoj nam je pokazal, da smo preslabo oblečeni. Verjetno je bil problem, ker smo bili v trenerkah in »papučah«. Tako nas ob praznih mizah, niso bili pripravljeni sprejeti z izgovorom, da so zasedeni. Težko je razumeti, da so polno zasedeni, ko pa smo videli, da je bila terasa praktično prazna, prav tako težko verjamem, da so se gosti skrivali v notranjih prostorih gostilne/restavracije. Zagotovo ne v tem letnem času in zagotovo ne v času, ko je zunaj sonce in 25 C.
Pa nič ne de. Sledili smo nosu in našli drugega »dobavitelja«. Zelo prijazno, kljub drami na kolesih med Pogačarjem in Rogličem so na sprejeli v vinski kleti USSAI/Ušaj. Vinska klet se nahaja v Črničah. Poskusili smo kar nekaj vin izmed katerih izstopata Sivi Pinot in Merlot. Merlot je res polnega okusa. Moj oče bi rekel, da je nebeško dober. Komaj čakam, da odpreva z mojo lisičko flaško in ponovno okušava to res odlično vino. Žal na spletu ne najdem veliko o njih. Zagotovo pa se tja vrnemo še po kako dodatno flaško. Cene – normalne. Buteljka od 7 do 12 EUR. Naj povem, da sem videl tudi, da so vina nagrajena.
Odhod v kamp in zopet uživanje v dobro družbi. Polno smeha in podoživljanje dogodivščin.
Nedelja je prišla prehitro. Z družino smo zopet hitro pospravili naš Hotel na kljuki. Še sreča, da sem vse delal prav.
Letos smo, koroni navkljub preživeli že 27 nočitev v našem hotelu. In videli kaj nekaj te naše čudovite Slovenije. Lani, ko smo preizkušali našo prikolico prvič, smo ravno tako naredili 27 nočitev. Kot kaže bo letos padel rekord.
Naslednja destinacija: Prekmurje.
Fotogalerija:
Hotel "Na kljuki" 
Oddajte komentar