Upala si je…

Tokrat smo (ponovno) obiskali kamp Lovšin v Beli krajini. Lani smo kamp obiskali prvič. Ker nam je bil zelo všeč, smo letos brez težav ponovili. In prišli v nadgrajen kamp. Jap. Luka (lastnik) je prenovil dobršen del kampa. Letos je bila nadgradnja tako velika, da je odločitev, da prihodnje leto pridemo spet, dokaj enostavna.

Kamp se nahaja v Metliki, čisto blizu mejnega prehoda s Hrvaško.

Tokrat je bila popolna železna trojka Polancev. Moram omeniti, da je imel Jupiter, ki je še vedno v retrogranji, močan vpliv. Spet smo dobršen del na začetku investirali v postavitev. To pomeni, da smo tuhtali kako najbolje postaviti tri Camp-letke. Kar nekaj postavitev je bilo potrebnih, da smo prišli do prave, ki pa se na koncu ni izkazala za idealno. Problem je bil namreč vroče pripekanje sonca. V tem tropskem podnebju stopinj že nekaj čez 30, nevajeni letošnje vročine, je bilo kar hudo. Tudi sonce našim srnicam ni pomagalo, da bi bile razsvetljene. Sam sem bil večkrat obtožen, da sem siten in tečen. Najbolje, da moji srnici kar pritrdim, saj se tako to obroževanje hitreje neha. V primeru, da se zoperstavim, se to lahko raztegne tako v dan kot noč. In potem nimam nič od dopusta. Ne razumem kje so te naše veveričke pridobile to moč prepričevanja, da bi jih najraje primerjal s kako drugo živaljo, ki pa zagotovo ne bi bila ustrezna po drugih karakteristikah.

Moja sinička se je letos odločila, za drugo pogumno dejanje. Namreč sinička se je odločila, da tokrat ne bomo uporabili originalnega podna. Pomen originalnega podna pri Camp-letki je v tem, da praktično zaščiti tla pred morebitnim hujšim neurjem in vdorom vode. Namreč poden je zavihan navzgor in se pritrdi z ježki. Tako ostane ves čas kampiranja pritrjen in podaja varnost, onemogoča vstop nepovabljenim gostom ter zaščiti pred morevitnim vetrčkom, ki bi popihljal pod nežne nogice naših muck.

Kreganja tokrat ni bilo, saj pametnejši odnehajo, tako sem bil ves čas postavljanja tiho. Vse lepo, da bo ta podaljšan vikend kar najlepši in da drugim obiskovalcem ne bomo preveč na očeh.

Kamp Lovšin je letos predstavil nadgradnjo kuhinje, ki je praktično še nisem videl v nobenem kampu. Tako je kuhinja opremljena z dvema plinskima “štedilnikoma”, velikim hladilnikom, pralnim strojem in kar nekaj pomivalnimi koriti, kjer je takoj bil “odpravljen” moj lanski očitek, da ni tople vode (so takrat še delali na tem). Zraven so se že urejale tri nove tuš kabine, ki bodo verjetno zaživele v nekaj dneh. Tudi poti so bile nekoliko spremenjene od preteklega leta, kar je omogočilo po kampu lepo krožno pot. Z Lukom (šef/lastnik kampa) smo tudi malo podebatirali, spoznali nekaj pravil o belokranjskem špricerju, sprobali “komunalca”,…

V soboto smo polanci – športniki odšli na suparski izlet. Vhod v Kolpo pri kampu Lovšin in vse do kampa Podzemelj. Potem je trajal nekaj več kot dve uri. Super izkušnja, prečenje dveh jezov s supi v rokah, na koncu celo nekaj malega peš zaradi plitke struge Kolpe. V Podzemlju nas je ujela nevihta. V Podzemlju smo opazili tudi dve Camp-letki. Žal nismo srečali prebivalcev…

Ko se je v Podzemlju ulilo so bile moje misli usmerjene k moji žabici. Kar videl sem njene oči, kako preklinja družbo Polancev, ki so že vajeni vsega hudega in so mojo žabjo princesko prepričali v to, da ne uporabi originalnega podna. Videl sem kako njene oči, ki zgovorno govorijo, kako sem spet naredil napako, da nisem preprečil te usodne povodni, ki je prinesla blato v naš Hotel na Kljuki. Vesel sem, da večer ne bo prijeten. Ves čas bom poslušal o tem kako bom z visokotlačnim čistilnikom čistil tla in kako bom previdno spiral blato iz našega hotela. Strah me je bilo se vrniti v ta obupan objem.

Spust, kljub temu, da smo doživeli ponovno nevihto, brodolom, napade neurja in orkanskega vetra, smo preživeli brez najmanjše praske. Le mokrota je izdajala, da nas je pošteno osvežilo.

Objem v domačem pristanu moje princeske je nakazoval, da se ni zgodilo najhujše. Hotel na Kljuki je brez težav preživel neurje. Sonce naslednji dan je lepo posušilo nekaj malega vode, ki se je skrivala toplemu soncu.

Preživeli smo že en odličen vikend v krasnem kampu. Vsa čas Luki in njegovi ženi, da zelo lepo poskrbita za goste. Recepcija v domačen šanku ob WCju še vedno zmaga. Krugla ledeno ohlajena nakazuje, da tem kampu ne poznajo heca. Namreč pivo v ledeno mrzlem kozarcu še vedno odžeja. Tudi točeno pivo nakazuje, da je pipa in cevi dobro uporabljena, da se ne čuti nobene plesni in odžeja vsakega mimoidočega.

Komaj čakam prihodnje leto. Naslednje leto je spust s SUPi do Krasinca. Termini so že zabeleženi.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Blog at WordPress.com.

Navzgor ↑

%d bloggers like this: