Ena razmišljanja
Jest sem čist tiho. Če nisem jaz tiho, potem se stalno kregava pravi moja prijazna čebelica. Pravi, da če ni tiho, potem je takoj špetir v hiši. Ja, in svizec zavije čokolado. Kdaj pa je ženska še bila tiho in le nemočno opazovala svojega moškega? Nikoli. Ženska ima vedno zadnjo besedo. Tokrat nas je Polance... Continue Reading →
Vse se začne že prej. Bistveno prej. Pretekli vikend bi morali iti Kamp David. Slabo vreme je botrovalo temu, da smo sklenili pot spremeniti v TOTI Maribor. Odšli smo v kamp Kekec. Spet Polanska Camp-let banda. Pravzaprav je bila to ustanovna skupščina. Pripravili smo se temu ustrezno. Zadali smo si kar nekaj nalog: Zapis Statuta... Continue Reading →
»Tole postavljanje je bilo pa kot sinhrono plavanje. Brez besed in lepo usklajeno.« naju je pohvalila bratrančeva žena. Res sva bila za zgled. Super sva postavljala naš Hotel na Kljuki. Tokratna destinacija je bila Camp Špik v Gozd Martuljku. Res je bilo skoraj idilično. Sva rekla, da tokrat ne bova komplicirala. 1,2,3 je bila postavljena... Continue Reading →
Danes nam je šlo pa super. Res smo dobra ekipa. Moja čudovita kraljica je bila tiho. Samo nemo me je opazovala z njenimi izjemnimi očmi. Kar milo se mi je storilo pri srcu ob njenem pogledu. Bil je žareč, poln ljubezni in bolečine. Ja bolečine. Tako me ljubi, da kar boli. Čisto tiho je bila,... Continue Reading →
Hvala Dejan in Mitja Tretjič v vsej naši zgodovini kampiranja nam je uspelo, da smo šli pravočasno od doma. Sicer je čisto malo manjkalo, da bi se obrnili že v začetku, ker je gospa skoraj doma pozabila telefon. Rešili smo hitro in učinkovito. Ta velka jo je poklicala. In na moje veliko olajšanje se je... Continue Reading →
