Danes nam je šlo pa super. Res smo dobra ekipa. Moja čudovita kraljica je bila tiho. Samo nemo me je opazovala z njenimi izjemnimi očmi. Kar milo se mi je storilo pri srcu ob njenem pogledu. Bil je žareč, poln ljubezni in bolečine. Ja bolečine. Tako me ljubi, da kar boli.
Čisto tiho je bila, Kot miška. Še danes po 14 letih poroke me navdušuje. In točno ve, kdaj me je potrebno občudovati in kdaj me je potrebno malenkost pograjati. Čeprav to ona naredi zelo redko.
Tokrat smo si izbrali destinacijo kamp Danica. Ob prihodu je rosilo. Nič kaj prijetno za naše postavljanje vikend nomadskega vigvama – šotorske prikolice. Ampak nama je bilo vseeno. Ljubezen naju druži in greje. Res pa je, da sva imela v prikolici spravljen kalorifer. Prav tako je baldahin naše kamp-letke takšen, da ne plesni. Po drugi strani se prav hitro posuši. Torej nobenega strahu za naju, Najini ovčki, tavelika in tamala sta naju le občudovali. Tavelika je pridno pomagala. Vsakič, ko postavljamo naš Hotel na kljuki tavelika pride bolj prav. Lepo pomaga in se uči postavljati. Nemo me je tudi ona opazovala. In kazala kako me občuduje. Kako občuduje svojega očeta ob neomajnem znanju postavljanja prikolice.
Tokrat smo postavljali hitro in počasi. Hitro, ker je deževalo in se nam je malenkost mudilo. Počasi, ker smo želeli postaviti kar se da odlično. Vedel sem, da postavljam vikend brlog za družino. Po uri in pol je naš Hotel na Kljuki stal. Bil je prekrasno postavljen. Žena me je še vedno le nemo občudujoče opazovala. Hvaležnost je kar pokala iz njenih ust.
Po nekaj časa se je le opogumila in spregovorila. To kar sem mislil, da je izraz ljubezni, je bil izraz bolečine. Namreč zatekel ji je jezik, ker se je tako grizla vanj, da ni popizdila, kot zna le ona.
Naj še omenim, da so nas lepo sprejeli v kampu. Žena nas je šal prijavit. Procedura normalna. Tudi tokrat smo izkoristili turistične bone. Brez kompliciranja. V Danici smo bili drugič. Lani smo kampirali na parceli, ki nam je omogočala pogled na reko. Bili smo prvi v vrsti. No ženi bi izpolnil dolgoletno željo, če se tam ne bi nasral turist – kolesar. Tako pa je ravno on uničil vso romantiko prvega v vrsti. Sicer ne razumem žene zakaj ima tako željo.
Letos smo šli na neparceliran del. Urejenost in bližina toalet ter elektrike nam je ustrezala. Prav tako je letos kamp ravno po našem okusu poln in prazen. Dovolj prostora med kampisti, da lahko dihaš in dovolj, da imaš občutek, da je kamp dovolj poln, da se lahko dogaja, da ni »mrtva« sezona.
Moja čudovita Sneguljčica je uredila podrobnosti. Pozabila je le na elektriko in prijaviti našega pasjega čuvaja. Itak sem rešil celo zadevo in priskrbel prepotrebno elektriko, da je hčerka meni in moji golobici zjutraj skuhala kavo.
Dan je minil v pripravi na dopust – počivali smo. Deževalo je. Kljub dežju smo dobili obisk prijatelja in njegove družine. Veseli smo ga bili. Otroci so se lepo ujeli.
Zvečer smo izkoristili ponudbo kampa in odšli na pohod z baklami. Vsako soboto v kampu organizirajo pohod z baklami. Kar nekaj se nas je zbralo. Vse je potekalo v skladu z NIJZ priporočili z namenom preprečevanja širjenja COVID 19. Odlično je bilo. Pol urni sprehod ob baklah in nekaj malega predstavitve kampa je bilo zelo zanimivo.
Zaključek pohoda je minil tako kot se spodobi – ob borovničkah za starše in ledeni čas za otroke. Lepa gesta.
V nedeljo zjutraj lepo vreme. Hitro smo se popokali. Tekoče je šlo vse skupaj. Ženin bon (del njega) je bil vnovčen.
Ker kamp-let omogoča tudi zimsko kampiranje in ker zadnje časa ni snega prav veliko, razmišljam, da bi šel čez en vikend v času zime kampirat v Bohinj. Kalorifer dela dobro. Prav tako se lahko v našem hotelu tudi dobro segreje. Pač ne odpiraš vseh odprtin, ki omogočajo prezračevanje.
Če ne prej, drugo leto zopet.
Bohinjska bistrica / plaža
Slike kampa:
Hotel "Na kljuki" 
Oddajte komentar