O (slovenski) politiki razmišljam že dlje časa. In že dlje časa mi gre na živce. In ko se sprašujem, če bi sam vstopil v politiko sem ugotovil, da NIKOLI... In zakaj ne? - Ker politika ni častno in pošteno delo. Da verjamem v to resnico, si lahko ogledamo koliko politikov je v sredi nekih sodnih... Continue Reading →
Očetov avto, ki je v bistvu moj
Imam ga. Jap. Imam očkovo svetinjo. Imam nekaj kar najbolj ceni. Imam nekaj, kar mu največ pomeni. Ko sem bil star 18 let mi je oče posodil svoj avto. No posodil ni pravi izraz, pač pa mi ga je pustil voziti. No začelo se je bistveno prej. Začelo se je nekako takole... Prvo šofiranje: Oče... Continue Reading →
Tek z “majskimi hrošči”
Danes pa ravnina. Po poti so mi delali družbo majski hrošči. Matr so bili zoprni. Ves čas so me obletavali in mi težili. Vsake toliko časa sem kakega pobral dol z glave ali pa z majice. Kolk so mi šli na živce. Jaz pa sem se trudil, da bi tekel dokaj enakomeren tempo. Hkrati sem... Continue Reading →
Tekma s časom
Že nekaj časa tečem. V večji meri ne tečem na čas. Čas je za moje pojme zgolj pokazatelj kako dobro ti gre oziroma ali si izboljšal svojo fizično pripravljenost, spretnost, .... pa tudi hitrost. Tokrat ne bom govoril o tej tekmi s časom, čeprav vključuje tek. Danes zjutraj sem prišel v službo. Tako kot vsak... Continue Reading →
Vdam se
Ne morem več. Spet gledam (niti ne vem zakaj) lokalno TV. In na sporedu je (spet) tek kopačnica Blegoš Kopačnica. Popustil sem. Šel bom na ta tek. Sam nehajte vrtet isti program že en teden. Prosim... Zdej grem študirat progo.
