Tekma s časom

Že nekaj časa tečem. V večji meri ne tečem na čas. Čas je za moje pojme zgolj pokazatelj kako dobro ti gre oziroma ali si izboljšal svojo fizično pripravljenost, spretnost, …. pa tudi hitrost.

Tokrat ne bom govoril o tej tekmi s časom, čeprav vključuje tek.

Danes zjutraj sem prišel v službo. Tako kot vsak normalen deloven dan. In tako kot vsak deloven dan sem zjutraj dobil povabilo na obisk WC (ne razumem zakaj dobim povabilo v službi). Povabilo je bilo dano z moje zadnje plati. Pisarna je blizu WC tako da to niti ni problem. Grem na WC in WC zaseden. Očitno je dobil še nekdo takšno povabilo. No big problem. Grem pač na drug WC. Kakšna je verjetnost, da če je zaseden prvi WC, da bo sočasno zaseden še drug WC. Drug WC ne pomeni druge kabine pač pa dejansko iskanje novega prostora, nove “sobe”. Torej se premaknem v drug “trakt”. In tudi tam zaseden. In to danes ko je dejansko večino ljudi na dopustu. Ne morem verjeti, da sta lahko sočasno zasedena dva WCja in to pomeni, da se je začelo muditi.

Ja moja zadnja plat ne čaka. Ne razume, da sta pač dva WCja zasedena in da pač ne moreš vreči ven človeka, ki je ravno tako prejel svoje (osebno) povabilo.

In tako se je začelo muditi. Iskati rešitev. Kako naj učinkovito iščem rešitev, če me pa tišči. Pravi krizni trenutek. To bi lahko primerjali z najbolj možno stresno situacijo. Skoraj mi je že po obrazu pricurljala kaplja polti. Ne vem kaj narediti. Ampak v stresnih situacijah sem najboljši.  Zopet priložnost, da se izkažem. In v službi sem. Ne morem hoditi okoli z…. no saj veste s čim. Se me bodo sodelavci izogibali na daleč. In vzpostavile se bodo takšne in drugačne govorice. Kaj narediti?

Aha rešitev. Tako kot pri teku bo potrebno narediti nekaj višinskih metrov. To pomeni po stopnicah (stresanje zadnje plati) in prilivanje olja na ogenj… In obisk WC ja v tretjem nadstropju. Tam je možnost  za dva nova WCja in ni hudič, da eden ne bo prazen.

Pa pojdimo dalje. Situacija je resna. Zadnja plat “pritiska” in treba bo iti, treba bo “stresti”. Naredim torej tiste tri višinske metre in pridem do WCja. Na mojo srečo prazen. Ampak situacija je toliko bolj zoprna, ker se moja zadnja plat že zelo aktivno želi znebiti odvečnega bremena. Jaz pa si moram še odpeti… no saj veste kako to gre.

V zadnjem trenutku, ravno sem se usedel na vroči prestol mi je uspelo. Olajšanje na vrhuncu. Ne samo, ker sem se olajšal ampak zato, ker sem uspel rešiti še eno stresno situacijo.

Se to zgodi kdaj tudi vam?