Počasi ampak res počasi prihajam nazaj. Vsaj tak občutek je. Zdaj (spet) treniram po 40 dneh čiste pavze. Pa ne zaradi padca motivacije ampak zaradi operacije. Trenirati sem (spet) začel 31,10,2013. Od takrat sem imel trening 4 krat. To dejansko pomeni 2 x tek. Prvič 3 km, drugič 8,4 km, potem pa še dvakrat trening... Continue Reading →
Večerni trening
Jap. Počasi se vračam. S poudarkom na počasi. To pomeni, da sva včeraj s prijateljem naredila 8,4 km. Sicer je šlo počasi, ampak šlo je. Če bi primerjal s svojimi najboljšimi časi, sem včeraj zaostajal za nekaj več kot 16 min. Ampak vseeno. Počasi pa počasi, pa pridemo do tja. Bom pa nekoliko spremenil te... Continue Reading →
TEK
Torej, včeraj sem po dobrem mesecu zopet naredil prve tekaške korake. Sicer počasi in zmerno. Skupaj sem pravil 3 km. To v primerjavi z formo pred enim mesecem ni nič, je pa vseeno začetek. Poleg tega se še ne smem naprezati. Tako sem v zmernem tempu pretekel te krasne tri kilometre. Bilo je super. Zopet... Continue Reading →
Ljubljanski maraton
Letos Ljubljanski maraton opazujem zgolj iz naslonjača. To pomeni, da mi ni bilo dano. Oziroma mi ni bilo dano. To bi pomenilo točno leto dni od mojega prvega tekaškega podviga. Prvega ne pozabiš nikoli. Torej tudi jaz svoje prve desetke ne bom pozabil nikoli. Prva desetka je bila tako ali tako nekaj posebnega. V vsakem... Continue Reading →
ričet
Včeraj sem jedel božanski ričet. Za mene so to (spet) popoloma novi okusi. Kako je dober ričet skuhala žena. Seveda, če sam ne bi dal pravočasno v vodo ješprena seveda ne bi bilo nič. Kaj, osnova je pomembna. Naravnost slastno je šel po mojem grlu. Sicer majhne žličke, pa vseno. Celo mesto iz ričeta je... Continue Reading →