Letos Ljubljanski maraton opazujem zgolj iz naslonjača. To pomeni, da mi ni bilo dano. Oziroma mi ni bilo dano. To bi pomenilo točno leto dni od mojega prvega tekaškega podviga. Prvega ne pozabiš nikoli. Torej tudi jaz svoje prve desetke ne bom pozabil nikoli. Prva desetka je bila tako ali tako nekaj posebnega. V vsakem pomenu besede. Namreč na moji 10ki je snežilo. Letos pa nisem mogel iti, ker sem bil pač “bolan”. To pomeni. da sem pravzaprav okreval od operacije.
In vsaka fotka, ki sem jo videl, vsaka informacija, ki sem jo prebral o letošnjem ljubljanskem maratonu mi je naredila manjšo bolečino. Namreč zelo sem si želel teči na maratonu. Tokrat 21 km. Tako bi hkrati popravil svoj rezultat iz Sežane, hkrati pa dodal k svojim naborom tekaških tekmovanj še enega, ki ni zgolj še eden, pač pa bi bil del velikega slovenskega tekaškega praznika.
In tako zgolj opazujem in berem občutke. Ampak bo bolje. Tudi za mene. Zagotovo se udeležim še kakšnega organiziranega teka letos – tek božičkov za akterega sem prepričan, da bo naravnost super, po drugi strani pa se bom bolje pripravil na prihodnje leto. Komaj čakam. TO samo pomeni, da bo potrebno čez zimo malo bolje trenirati vsekakor pa bolj organizirano. TO bo hkrati tudi možnost za ponoven štart. Za ponoven začetek. Tokrat pravilno. V svojem dosedanjem treningu sem naredil nemalo napak. Od tega, da nisem pravilno delal baze, do tega, da nisem treniral še kakšnih drugih mišic. No to bomo sedaj popravili. Najprej se bom vpisal v fitnes in ko bo vreme dano, bom začel še teči. Ko govorim, da bo vreme dano, pomeni, da ne bo pihalo, hkrati pa vsak dan dobim več moči.
Komaj čakam. Seveda pa o tem tudi poročam.
Hotel "Na kljuki" 
Oddajte komentar