Jesen 2021

Priznam. Malo me je minilo pisanje. Namreč konec oktobra 2021 smo imeli prometno nesrečo. In sicer cca 3 km pred domom. Od takrat ni bilo neke vneme za pisanje. Nastradala je tudi prikolica. Popravila sta nam jo Tanja in Boris (Freedom Center).

Zdaj že odštevamo dneve da se odpravimo novim pustolovščinam naproti.

Vračali smo se iz Savinje. Prenovljen kamp v Savinski dolini. Mene je navdušil. Tudi mojo predrago ženko. In itak, da smo bili s Polanci. Polanci smo imeli tokrat vikend pršuta. To pomeni, da nobena jed ni brez pršuta. Tokrat se nam je mislim, da prvič pridružil še en par. Tudi iz Polanske drušne. Nimata sicer CL, imata AD. Ampak to sploh ni važno. Pomembno je, da smo skupaj in da uživamo. Še posebej velja omeniti, da je ON odličen kuhar. In smo se spet nekaj naučili. Letos ponovimo pršut vikend.

Vsakič ko se vračamo s Polanci proti domu se zamislim, da imamo veliko srečo. Namreč štiri družine smo se dobro ujele. Napisali tudi pravilnik za druženje, da nimamo nepotrebnih nesporazumov. In zakaj pravilnik? Ravno zaradi preventive, da ne bi trpelo prijateljstvo. Le to je zares lepo, iskreno.

Kamp Savinja je res lepo urejen. Wcji popolnoma novi, stalno čisti. Šefica prijazna. Tudi ostalo osebje res prijetno. Moram priznati, da je precej podobno kampu David. Komaj čakam, da obiščemo tudi kamp David. Preteklo leto sva imela plan, da ga obiščemo 2x pa žal ni šlo.

Pred obiskom Savinje smo bili v kampu Porto Sole. Konec septembra smo obiskali ta kamp. Itak, da spet s Polanci. Šlo je za super vikend. Komaj smo dobili (KONEC SEPTEMBRA) prostor za tri CL prikolice. Vikend je bil namenjen predvsem kulinaričnemu razvajanju. Žabji kraki, školjke, meso iz žara,… uf, noro. Tudi ta kamp me jo prijetno presenetil. Kamp je bil nenormalno poln. V večji meri samo tujci. In zelo urejen. Hkrati ga prenavljajo. Mislim, da bo tole postal zelo monden kamp. Ne še prvo leto, v nekaj letih pa.

S srnico sva začetniške dogodivščine tovrstnega kampiranja dala skozi. Zdaj sva že precej zverzirana. Vsak dobro ve kako in kaj prijeti. Tako nama gre postavljanje precej hitro od rok. Pa niti ni pomembna hitrost. Čeprav v kampu Porto sole smo dobesedno postavljali ponoči. Prišli smo dokaj pozno. Hkrati pa sonce konec septembra že dokaj hitro zaide. Itak, da je moja izjemna sardelica bila slabe volje. No ni bilo tako hudo. Vsi smo bili. Hiteli smo 100 na uro. Še zdaj ne morem verjeti kako hitro smo postavili.

Pred tem smo družinsko odšli konec avgusta v Kamp David. Jao. Ta kamp mene napolni z energijo. Sicer niti ne vem kaj me vleče tja poleg vino in odlična energija. In lastnika. Super sta. Soboto smo namenili raziskovanju okolice. Tako smo odšli na izvir reke Hubelj. Tam smo videli, da je odlična izhodiščna točka za Otliško okno in pohod po okoliških vaseh.

Fotogalerija

Kamp Savinja