Nikoli v kamp Brione…na školjke na buzaro

Hrvaška sezona ni na vrhuncu. Dejansko imam občutek, da so bolj v buli. Imam občutek, da bi si morali želeti poskrbeti za vsakega gosta, sploh slovenskega, ki že tradicionalno leta hodimo k njim in tam puščamo denar. Letos in preteklo leto pa še posebej. Ga. Korona nam je vsem zagodla.

Enter your email address to subscribe to this blog and receive notifications of new posts by email.

Ampak pojdimo lepo po vrsti. Tamala je obiskala kamp Brioni v sklopu Škofjeloškega rokometnega kampa Jureta Dolenca. Nikoli nisem spremljal rokometa. Priznam. Zdaj bom zagotovo najbolj zvest navijač. Dejansko je nekomu uspelo mojo tamalo hčerko utruditi. Iz kampa je prišla celo nekoliko bolje vzgojena. Mogoče se je bala, da bo mogla “pumpat” – delat sklece. Če so ga pihnili, so morali za kazen delati skledce. Bravo organizatorji.

In ker so imeli ta dogodek v kampu Brioni, smo se drugi člani družine odločili, da jo pojdemo iskat v kamp na kamp. Skratka prijetno s koristnim. Poleg tega pa še podaljšamo za dan in tako spoznam nov kamp.

Z ženko pridemo v kamp. Pot je potekala brez posebnosti saj sem poslušal navigatorja – google map in ne svoje žene. Tako smo prišli pravočasno in prav. Sprejela nas je prijazna receptorka. Ampak res prijazna. Vse nas je izprašala (kar je potrebovala vedeti) in nam tudi zaželela prijeten oddih.

Z ženko sva bila zelo pogumna, da nisva vnaprej rezervirala parcele. To je bila res pogumna poteza, ker sva prej to počela vsa leta… odkar sva skupaj. Jaz si niti v najbolj divjih sanjah ne bi upal pomislite, da svoje siničke ne bi pripeljal na kraj, ki si ga je zaželela in seveda pričakovala v vsem svojem sijaju. Sami sicer kar radi hodimo okoli. Letos smo z našo camp-letko uspeli narediti že 9 nočitev na 4ih izletih. Super je billo. Upam, da pridemo do vsaj 27 nočitev letos. Zagotovo nam manjka že 1. maj. Vendar vsi vemo, da je bil takrat lock down – korona…

Začneva z zbiranjem parcele. Sam sem seveda mojo čudovito sladko morsko srnico najprej povprašal po koordinatah. Želel sem slišati njena pričakovanja, želje, seveda po sistemu Happy Wife – Happy life.

Tokrat moja čudovita prekrasna srnica ni imela nobenih pričakovanj. Ker sem vedel, da si želi čimprej namočiti svoje sladke nožne prstke v vodo, sem se odločil da, kot je želela, prevzamem pobudo, da najdemo čim boljšo parcelo za naš vikend družinski oddih. Naj povem, da sem moji muzi že na recepciji najprej predlagal, da izberemo parcelo, ki bo omogočala, da se bo zbujala s pogledom na morje. Itak sem prej preveril cene, da me ne bi zadel prevelik šok. Moja skromna kraljična je zavrnila moj predlog in se strinjala, da vzameva nekoliko skromnejšo parcelo, saj navsezadnje bomo tam prenočili zgolj dva dni. Pametna punca, ni kaj.

Enter your email address to subscribe to this blog and receive notifications of new posts by email.

Itak izbira moje parcele ni bila ok. In seveda sem to poskušal še … pardon, poslušam še danes. Od tega pa je minilo že vsaj 10 dni. Nova parcela je bila oddaljena od mojega predloga celih 20 metrov, mogoče 50, če močno napihnem dolžino. Itak, da se nisem pritoževal. Ker če bi se pritoževal… raje ne nadaljujem, ker vsi poznamo, kaj to pomeni za moškega.

Vikend bi minil čisto brez posebnosti, če ne bi šli na večerjo v kamp gostilno Istrijanka. Svojo družino sem želel pogostiti. No priznam, zaželel sem si tudi školjke na način buzara. O tem sem sanjal že v petek. Vendar moji princeski tega seveda nisem povedal. Njej je dišal burger, ki so ga pripravljali v bližnji restavraciji. No pa naj povem, da je moja čudovita žena dejansko prvič poizkusila burger nekaj let nazaj. Prej to zanjo ni bilo užitno.

Pridemo v restavracijo, neopazno pomaham strežniku. On vidi. Se mi nasmehne in pomaha nazaj. Hm, bilo mi je malce nerodno. Čakamo nadaljnjih 10 minut. Zopet naredim isto potezo. Me vidi, se mi nasmehni, pomaha nazaj in dejansko povpraša po naročilu.

Naročimo nekaj porcij kalamarov, dvoje ocvrtih, eni pečeni in školjke na način buzara. Kalamari slabo očiščeni. Školjke pa… žalost. Slika spodaj prikazuje celotno polovico pljunka buzare. Kruh – trd.

Na koncu želim plačati. Kljub oznakam, jim bojda POS terminal ni delal. No priznam, tudi računa nisem prejel.

Zakaj to pišem? Ker menim, da si tega nihče ne zasluži.

Upam, da pride do Valamarja (družba lastnica kampa) – ja smo sporočili, so rekli, da se bodo pogovorili.

Kamp sam super. Nismo sicer zahtevni gostje, vendar toaletni prostori so bili čisti, tudi kamp je bil sam čist. Zraven krasna pekarna, trgovino smo tudi videli. Animacije nismo preverjali, smo imeli dovolj dela sami s sabo 🙂

Enter your email address to subscribe to this blog and receive notifications of new posts by email.

Enter your email address to subscribe to this blog and receive notifications of new posts by email.

2 thoughts on “Nikoli v kamp Brione…na školjke na buzaro

Add yours

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Blog at WordPress.com.

Navzgor ↑

%d bloggers like this: