Po nasvetu študiranega človeka sem napisal strategijo pospravljanja naše prikolice. Strategija je vsebovala prav vse kar prava strategija potrebuje. Poslanstvo, vizijo, cilje, vse sva z mojo predrago vodnico življenja opredelila. No opredelil sem sam, moja spiritualna boginja pa je to potrdila s stisnjenim Like na objavi. Torej sva spisala skupno strategijo pospravljanja naše čudovite camp-letke, našega Hotela na Kljuki, za katerga potrebujemo manj kot dve uri da jo v celoti postavimo in manj kot dve uri, da jo pospravimo.
Vse to drži. Celo postavi in pospravi se hitreje, če je ekipa uigrana in če ne komplicira preveč. In seveda, če imaš normalen dan. In če je vreme pravo. In seveda, če imaš hladno pivo pri roku. In pospravi se, če ne pride do znanega stavka ob vprašanju kaj pa zdej?: »Kar boš rekel.« Ko pride do stavka, ki opredeljuje »kar boš rekel«, veš da si na slabi poti. Takrat veš, da so se poti zaprle, takrat veš, da zmanjkuje besed, ker so pač nekako zaprte v skladišču besed in čakajo, da privrejo na plan. Takrat veš, da bo kmalu nevihta. Seveda ne govorimo o nevihti, ki bi besnela nad našo prikolico, ki prinaša s sabo veter, dež, rušenje dreves, vodno trombo. Govorimo o suhi izvedbi tega, ki ima dve možnosti. Prva možnost je, da se zaključi s tiho mašo in drugi se zaključi, no o tem je vsem jasno kako se zaključi.
Torej pospravljanje se lahko zavleče tudi zaradi tega, ker ti klinčeva, prava nevihta nemoralno posvinja celo prikolico. Dež prinese vodo. Voda prinese k… rdečo zemljo, ki jo komaj spraviš ven iz tal. Pa naj bodo tla »ceradasta« ali pa iz čudovitega novega plastično špagastega tepiha, ki super paše v camp-let. In nima veze, če si prej položil zelen močan polivinil, ki služi kot zaščita pred umazanijo le ta nima veze, ker pač smotan kot si, nisi naredil posebnega zavihka, ki bi omogočil, da gre voda pod polivinilom pač pa si prijazno omogočil tej usrani vodi, ki s seboj nosi blago iz rdeče zemlje, da ti posvinja prav vse. Torej nima veze. Vreme se ne ozira na to, da imaš novo čudovito prikolico.
No seveda smo se ob nabavi naše prikolice in posledično opreme dobro opremili. Kupili smo super krtačo, ki nam bo omogočala lažje in hitrejše čiščenje. Le ta omogoča nekaj »potegov« po tleh in tla bodo čista. Pa naj bodo madeži še tako odvratni in trdovratni. Klasično čistilo in ta res idealna krtača bosta zagotavljala naši prikolici, da bo ves čas čisto. Da bo v ponos lastnikom, še posebej nežnejšemu spolu, ki diktira tempo čistoče in ima nekakšno motnjo o stalni klinični čistosti, kot v laboratoriju, kjer delajo tablete in so še pred petimi minutami imeli uspešno opravljen inšpekcijski pregled.
Torej naše pospravljanje se je zavleklo iz kratkih 2 ur v kateri stlačiš 120 min dejansko v klinčevih 7 ur. Seveda je ob tem treba povedati, da smo spili tudi eno kavo, ki so nam jo prijazno skuhali naši Štajerci.
In da je mera polna bi mi pospravljanje in klinično čiščenje lahko opravili bistveno hitreje, če krtača, ki jo imamo za namen čiščenja naše super lepe in čudovite prikolice, ne bi ostala doma. Seveda je bilo posledično vse nekoliko bolj hektično in seveda redkobesedno tudi s strani otrok. No ta mlajšo sva rajši poslala na bazen. Ta velko tudi. Smo pa imeli s seboj seveda tudi rezervo, ki je po velikosti bistveno manjša. Tako si nisem niti upal voziti naših tal in tepihov do prostora, kjer čistijo avtomobile in AD, saj sem to storil zgolj 1x. Na mojem vratu sem čutil prav vse oči kampa, ki so opazovale moje nesmiselno početje čiščenja preproge z miniaturno krtačko. Občutek sem imel, da je trajalo čiščenje celo večnost.
Torej naša strategija, kjer sem predvidel prav vse vidike je šla k vragu. Pospravljala sva namesto dve uri, sedem ur. Ampak vizijo in določene cilje sva dosegla. Prihodnjič, ko bova odprla prikolico, se ne bo vidilo niti trohice umazanije, ki smo jo pridelali na rdeči zemlji.
Hotel "Na kljuki" 
Oddajte komentar