
Včeraj zvečer sva bila z mojo najdražjo na pijači pri prijateljici in njenem prijatelju. Gre za gospo, ki je pričela prijateljevati z enim gospodom. Letos sta prvič letovala skupaj.
Gospa je že v letih, čeprav dejansko jih ne zgleda toliko kot dejansko šteje. Gospod bi rekel, da prav tako. Do sedaj smo se družili dvakrat in ob vsakokratnem druženju spoznam nekaj njegovih talentov. Je skiper, je pilot (če sem prav razumel), je bil tiskar, je svetovalec podjetjem oziroma različnim skupinam. V Slovenji je to predvsem zaposlenim podjetjem.
Gospod je zanimiv, je razgledan. Predvsem pa ima jeklene živce. Namreč z gospo, s katero prijateljuje jih potrebuje. Pa ne zaradi tega, da bi bila gospa slaba, tečna, zoprna. Ne. Gre samo zato, da se dva partnerja v zrelih letih spoznata in imata vsak svoj prav. Vsak se mora pričeti na novo prilagajati drugemu. Spoštujem to.
Vsaj tri dni pred dejanskim odhodom je moja čudovita žena že pričela pripravljati teren. Namreč pospravljanje. Prvi stavek je bil pravzaprav navodilo: »Pa da ne boš spet ob 6.00 zjutraj vstal in začel besno pospravljati. Zdaj nam to ni potrebno. Imamo Camp-let. Potrebujemo bistveno manj časa kot prej, ko smo imeli klasično prikolo.«
Itak vemo in že Kamenko nas uči, da ima Žena vedno prav. Seveda temu modremu nauku in nekaj let starejšemu gospodu ne gre oporekati. On že ve. Ima izkušnje. Ne 1x ampak 2x. Pa spet ni v tem nič slabega, le hočem povedati, da ima izkušnje.
Torej pripravljanje terena. Moja boljša polovica je omenjen stavek ponavljala večkrat, da ga bom ja zapopadel in razumel. Sicer sem začel ugovarjati, da kaj pa če ima kdo že rezervirano parcelo in bo tako čakal, da spokamo. In da moramo iti pravočasno s parcele. Ugovor ima svoj odgovor. Moja preračunljiva dama mi je razložila, da imamo tako ali tako rezervirano parcelo še dan dlje. Torej ne na dan dejanskega odhoda. In sem bil v kali zatrt.
Prideva na pijačo. Beseda da besedo in moja žena razloži, da se nam letos ne mudi s pospravljanjem in da se lahko mirno naspimo, ker bomo dejansko pospravili in pomili celoten Hotel na Kljuki s pripadajočim baldahinom v treh urah. Sicer ob tem ni manjkal stavek, da itak lahko odpeljemo prikolo domov in jo doma dodobra sčistimo. Tako da to sploh ni problem. Ampak, da pa jo bomo sčistili že na morju. Vsaj malo obrisali. Malo obrisati v besednjaku moje lepotičke pomeni klinično čisto in terja razmišljanje kje bomo z otroci dobili bele (filigranske) rokavičke, da se ne bo zgodilo, da bomo slučajno ponesreči umazali kakšen kos polivinilnega/PVC okna z nedezinficiranimi rokami.
Ker je gospod videl nekaj malega neodobravanja v mojem iskrenem obrazu naju je vprašal, če imava zapisano strategijo in nadaljeval, da morava imeti zapisano in seveda dogovorjeno strategijo, vizijo, poslanstvo, smotre pospravljanja. Šele ko bova imela zapisano omenjeno bova lahko brez težav pospravila prikolico. No saj pospraviva jo tudi drugače brez težav. Cilj vedno doseževa, vendar je pot do cilja vsakič malo drugačna. Običajno se zaključi s tiho mašo, kjer na koncu tihe maše ne zdržim več in vprašam ženo kaj je narobe. Potem gre pogovor nekako takole:
Žena: Saj veš.
Jaz: Ne, ne vem.
Žena: Lahko bi me malo bolj upošteval.
Jaz: Saj te upoštevam,
Žena: Ah saj je v redu. Vem za drugič.
Jaz: Daj prosim povej kaj je narobe.
Pogovor poteka nekako v tej smeri do prve gužve ali pa do trenutka ko ena od hčerk ne naredi kake neumnosti. Tam pozabiva na minimalen nesporazum in združiva moči.
Ker gospoda spoštujem, sem se odločil, da bom vendar zapisal strategijo in jo upam na koncu zapisa tudi uskladil z ženo.
STRETEGIJA
POSLANSTVO: Naša camp let prikolica služi čim lepšemu preživljanju prostega časa. Tako združuje našo družino in dodaja vsakemu članu družine svojo nalogo. Naloge nas izpopolnjujejo in krepijo sodelovanje med člani družine.
VIZIJA: Našo prikolico bova pospravila tako, da jo bova na naslednjem kampiranju brez težav postavila in ob tem ne bova iskala kakršnih koli delov. Ob tem bo mož čisto tiho in poslušal ženo.
VREDNOTE:
Poštenost: Če kdo (razen moža) naredi kaj narobe mora to glasno priznati. Žena s svojimi prijemi na to prisili tudi moža.
Vestnost: Vsakič ko popravljamo prikolico standard čistosti uveljavlja žena. Le ta pove kdaj smo kaj vestno pospravili. Ko mož ne očisti vestno kakšnega dela, ga žena motivira, da le to ponavlja do te mere dokler ni vse lepo čisto in žena zadovoljna.
Sodelovanje: Sodelovanje je pomembno. Če nam kak korak pri pospravljanju zmanjka se obrnemo na prvega moškega v družini (običajno mož in oče). Če ta slučajno ne ve, kar se zgodi redko, preusmeri vprašanje na ženo (to se zgodi pogosto).
CILJI:
Prikolico moramo pospraviti v istem dnevu kot smo to začeli.
Prikolica mora biti pospravljena tako, da jo bom lahko čez en teden ponovno odprli na novem kampiranju. Ob tem moramo upoštevati dejstvo, da bomo opazovani in moramo zgledati profesionalci. Predvsem mož.
Sosedov se v pospravljanje ne vključuje saj oni niso taki strokovnjaki pri pospravljanju kot mi sami.
ODGOVORNOSTI:
Ob pospravljanju prikolice je neformalni vodja pospravljanja žena, formalni je mož. Vso odgovornost nosi mož.
Zdaj razmišljam če naj dam ženi za prebrat strategijo…
Oddajte komentar