waservaga in fotr

Kako bomo mi parkirali v waservago tole našo prikolico? Saj če ne bo šlo, bomo pa prestavili prikolico dve parceli bolj vstran. Itak je bolj prazen kamp.

Naša parcela na naši stalni lokaciji je lepo in nežno padajoča. Daleč od tega, da bi bila naravnost.

No tako so se začele priprave vsaj 14 dni pred dopustom na naš dopust.

Mene zelo skrbi, da ne bomo naravnost postavili. A pa ti misliš, da bomo lahko postavili naravnost? Itak da ja, sem odgovarjal. Ne skrbi. Naše začetne težave iz Novigrada ne bomo ponovili, sem samozavestno odgovarjal.

Žena pravi, da mora biti vse v waservago. Itak. Ona ima vedno prav. Še prijatelj Kamenko je napisal knjigo o tem: Žena ima vedno prav.

Skratka 14 dni sem govoril, da ne bomo imeli težav s postavljanjem in 14 dni sem dobival vprašanja, če bo prikolica lahko postavljena v waservago. In da jo to najbolj skrbi.

Naslednji strah predenj sploh zapustimo varen pristan doma je, če je parcela dovolj široka oziroma dolga. Sicer mi to ni ravno jasno, saj je parcela dolga kakih 30m, naš Hotel 9m, širina parcele je 5 metrov, našega hotela pa 3 metre. Res se bomo mogli zelo potruditi, da jo bomo lahko umestili v prostor.

Na žalost je Waservaga del naše opreme. Brez nje si ne predstavljamo počitnikovanja. In ko opazujem moje sotrpine vidim, da tudi njim usodo kroji waservaga. Imam občutek, da je ta waservaga dejansko dirigentska palica. Orkester, ki igra po njenem taktu, smo pa možovi naših prečudovitih žen. Če ne bi postavili prikolice v waservago bi to lahko krojilo usodo našega dopusta. Ne morem si predstavljati, da ko bi zvečer legel k zasluženemu počitku, da bi poslušal kritike kako »krivo« leživa, ker pač ni v waservago. Zelo zanimivo je tudi to, da nam žene dejansko ne zaupajo, da jim enostavno povemo, da je prikola v waservago postavljena. Ne, one se morajo to prepričat na lastne oči. In če ni mehurček dejansko v čisti sredini, če odstopa le milimeter, potem je po nas. Treba je umerit. Imam občutek, da je ta waswervaga en tak močan kij, ki nas, moške, useka, če ni pravilno postavljeno. Pa saj to ni samo prikolica. Celo življenje je ena waservaga.

In ko zvečer razmišljam, kako bom nagrajen, ko sem prikolico postavil v nulo, no, mi moja predraga sporoči, da naša Camp-letka tega ne dopušča. Da so otroci preblizu. Res tega ne razumem, ko pa sva še pred leti brez težav opravljala naloge moža in žene v prikolici, kjer dejansko ni bilo nobenih pregrad. Sicer je bilo čisto potiho in sem se počutil kot da se skrivam pred kaj jest vem kom. Takrat sem se počutil kok najstnik, pa čeprav sem bil daleč od najstniške starosti. Pa hkrati sem se počutil kot junak, ki je podoživljal študentka leta. No takrat se ni dogajalo prav nič pretresljivega, ker pač sem bil priden študent. Ta stavek sem zapisal, ker vsake toliko časa žena prebere tudi moja razmišljanja. Verjetno zato, da me bolj razume in da bolj obvlada orkestersko palico mojega življenja.

Nadalje naše postavljanje nadaljujemo v smeri, da morajo biti vsi klini zabiti. Če niso nas lahko odnese nem vem kakšno neurje. Sicer ko pogledam proti nebu in vremensko napoved me bolj skrbi, da nam bo zmanjkalo kreme za sončenje in ne, da nas bo zalilo. Namreč že ob postavljanju mi je vroče, čeprav sem vesel, da naš Hotel na Kljuki stoji že v dobrih dveh urah. Dva klina sem pozabil zabit. MI je razložila žena. No zaradi teh dveh klinov nam bo v prihajajočem dežku odneslo tendo naše čudovite camp-letke. In seveda mi je naročila, da moram pred dežjem tudi to zabiti. Zdaj samo razmišljam, če dež omenja tolikokrat zaradi mene ali zaradi očeta. Namreč, če zaradi mene, bom moral zabit tadva klina brez da se karkoli upiram. Če ne zaradi drugega zaradi tega, da bo dokazala da imam prav. Lahko pa gre razmišljanje v tem, ker je oče napovedal, da bo podaljšal svoje počitnikovanje z nami. In tega jo je strah. No mene tudi. Saj ni nič narobe z očetom. Vse super. Ampak če bi mu omogočil, da bi ostal teden dni sam na morju pa ne. On ne, ker mu je dolgčas. Meni ni.

Včeraj zvečer sva pila vino in se pogovarjala. Vesel je bil, da sva imela oče in sin pogovor. No on se bliža 80, jaz pa 50im. Res je tak zanimiv pogovor pri teh letih. Oče je tudi že malo naglušen. Mu ne moreš zameriti. Zoprno je samo, to, da v pogovoru posledično nisva bila samo jaz in on pač pa vsei slovenski sosedi. Ti so razumeli. In ker je oče že v letih in prisežem ni slab človek, je pa malo specifičen, mi je vsako zgodbo povedal 3x. Pa ne tisto prvič in zadnjič in še nekaj zraven. Ampak dobesedno trikrat ta večer. In bil je vesel in srečen. Jaz pa tudi. Sem se počutil tako domače. Namreč ves čas je govoril on. Pri meni v družinskem življenju ima stalno besedo mini žena. To je moja tamala hčerka. Tudi ona se ne ustavi pri svojem govorjenju. Stalno. Zjutraj se prižge ON in zvečer OFF. Vmes ni pavze. Sploh ne vem po kom ima to. Vem samo da se moja žena vsakič malo namuzne, ko mi tamala začne ukazovat kaj lahko in kaj ne. Podobno je s tavelko. Tudi tavelka ima mamine gene. Od nje dobivam SMSje takratk ko grem (zelo redko) na pijačo s prijatelji: »Kdaj prideš domov?« ali pa »Koliko pivov si že spil?« Dobil sem pa tudi že: »Dovolj je bilo, pridi domov«. Če ne odgovorim v roku dveh minut sledi rafal SMSjev.

No torej sem se z očetom počutil domače. On je govoril jaz pa sem poslušal. Pila sva vino. In Vino Veritas pravijo. Jap. Ko sem tretjič poslušal isto zgodbo sem razmišljal koliko je ura in če je že čas za spat. In kako bo reagiral, če mu rečem, da greva spat.

In če se vrnem na zabijanje klinov pred sončnim neurjem, naj povem, da nisem zabil samo štirih klinov. Ampak moja žena je natančna.

To je skoraj tako, kot smo morali pri Freedom center kupiti smolo, ki jo spuščajo smreke in smrekam podobna drevesa, mi pa dejansko kampiramo pod hrasti. Zdaj razmišljam kako smolo spušča hrast na naš šotor. Hkrati mi že danes razlaga, da bova morala našo camp-letko temeljito sčistiti, ko pridemo domov. Edina prednost tega je, da bom kupil štrajfix (po slovensko visokotlačni čistilec) za katerega moledujem že nekaj let. In vsa ta leta mi je strokovno razložila, da ga pač ne potrebujem. Res ne razumem kako to, da ona ve, kaj rabim in kaj ne. Razložila mi je tudi, da je totalna prednost našega Hotela na Kljuki v tem, da jo pripeljemo domov in spucamo. Poznavalsko sem pripomnil, da jo bomo lahko tudi presesali. Vesela je bila, da sem jo razumel. Čiščenje bo tudi super v tem, ker bomo vso posodo, kozarce, jedilni pribor enostavno sčistili v pomivalnem stroju. Prej je bilo to mučno garanje, ker smo to delali v kampu. Namreč prikolice nismo vozili domov pač pa smo jo imeli varno spravljeno v DEPOju na morju. Nikoli je nismo vozili domov.

Ampak mene pomirja zdaj Kamenkova knjiga: Žena ima vedno prav. Prebral sem jo, zdaj mi je jasno. Vse razumem. Hvala Kamenko.

Skratka počasi bom naredil analizo visokotlačnih čistilnikov, da bom vedel kaj je pravi price performance. In potem bom šel to kupit. Namreč to nujno potrebujemo za našo camp-letko. Očistiti bo potrebno tla. Pa tudi dobro bo prišlo za čiščenje mojih žarov. Pa za avto. Drugega pa itak s tem ne smem čistiti.

Ko smo prišli v kamp smo prikolico brez odvečnega uravnavanja postavili v natančno v waservago.