Tole neki ni v redu

20190430_093025

Začelo se je izjemno. Ob 12.00 obisk brivca, točneje rečeno brivke – super brivsko frizerskega salona Lučka v Škofji Loki. Teta me je popedenala od spredaj in zadaj. Lepo je poskrbela za brado in frizuro. Počutil sem se izjemno. Gremo po ženo v službo. Se peljemo proti morju. Pridemo v kamp Aminess Sirena v Novigradu. Prijazno osebje.

In se je začelo. Začneva postavljat našo Camp-letko, naš hotel »Na kljuki«. No ura je začela tiktakat. Prikolo suvereno začneva potavljat, odpreva in zapreva. Nisva je mogla dat v waserwago. Prve pol ure sva zapravila s tem, da sva prikolo ustrezno obrnila. Namreč če bi jo drugače, je ne bi mogla spravt v waservago. Itak sem mogel vzet stvari v svoje roke. Da se je začelo pravilno. Pogled v ženinih očeh je izdajal, da me je imela poln kufer. In gremo naprej. Postavimo v waserwago prikolo, odpreva bivanjski del in začneva postavljat tendo. Ni hujšega. Po moje sva bila v posemeh celi okolici. Tokrat sva igrala komedijo. Namreč palce kar niso hotle pravilno skočit skupaj. Enostavno ni šlo. Končnike sva spreminjala in nikakor ni uspelo. Jaz sem samo govoril: Ne, to ni v redu. Ne, tole neki ni v redu. Po kaki uri ukvarjanja s tendo, sva kočno postavila tudi to.

In začneva postavljat še vse ostalo. Itak sva bila že v posmeh vsem. Tako mi je bilo nerodno, da sem si želel, da bi kmalu »padla« noč. Tak car v postavljanju, pa ni šlo. Žena me je itak zafrkavala. No zdaj imava tisti del slikan, da ­­­točno veva kako pride prav. Postavljanje: cca tri ure in pol 🙂

Naslednji dan hočem dat mizo spet v waservago. Itak da je bilo treba nabavt libelo. Drgač ni prav. No ena noga se kar noče zafiksirat. Matr me je jezilo. Sem hotel kar klical Tanjo, da vpraša Borisa (oba Freedom Center, Celje), kako se ta hudič popravi. Ampak je bil 1. maj in bilo mi je nerodno. Tak ded ko sem pa da ne znam popravit. No dan kasneje mi ni dalo miru, da sem itak pogruntal kako se ta hudič uredi. V očeh žene sem videl, da sem junak. Prav dobro sem se počutil. Že sem razmišljal kako bom zvečer nagrajen…

Itak ni bilo nič. Čeprav sem se trudil cel dan in cel večer. Se ji dobrikal, natočil pijačo, bil prijazen.

Naslednji dan kolega pošlje, da gre na izlet pogledat Zarečki krov. Pogooglam in vidim, da gre za en krasen slap, ki se nahaja cca 50 km stran blizu Pazina. Super si rečem. Gremo pogledat. No načrt je narejen. Hočem odpret avto in nekako daljinec ne dela. No ok. Verjetno je šla baterija. Odprem vseeno vrata na »star« način in hočem zagnat motor. No avto je bil gluh za moje želje. Niti ena lučka se ni prižgala. Skratka strokovna ugotovitev je bila, da je šel akomulator. Še sreča, da imam AMZS članstvo. Pokličem in mi razložijo, da imam osnovno članstvo, ki funkcionira le v Sloveniji. Da mi lahko pomagajo vendar proti plačilu. Se spomnim, da imam kasko in da imam asistenco pri Savi. Pokličem. In od tam naprej je teklo vse profesionalno in tekoče. Namreč pošljejo vleko. Dobim SMS: Čez 60 min pride brezplačna avto vleka. Točno čez 50 min me pokliče stric in pravi, da naj bom čez 10 min na recepciji. Pride čez 12 min 🙂 . Greva do avta. Vzame kable. Motor vžge. No Zarečki krov nismo šli pogledat.

Delava načrte kdaj gremo domov. Vremenska napoved kaže, da bo v petek zjutraj malce deževalo, potem pa bo oblačno. Načrt je bil, da ostanemo do nekje tretje ali četrte ure. Da počasi pospravljamo. Po planu je nehalo deževati okoli 10.00 ure zjutraj. Lepo počasi smo pospravljali. Sem že rekel, da nam gre super. No in neplansko začne deževati. Kaj zdaj? Jah nič. Smo stisnili. In pospravili v dežju. Grrr.

Ko se peljemo domov začne žena modrovati. Ja morali bomo čimprej posušiti. In me sprašuje kako pride do plesni. No razložim ji, da mora za plesen biti toplota, mokrota in zrak. V naši camp-letki je sicer vlaga, ker nas je »pomokrilo«, toplota pa zraka v naši camp-let prikolici ni. Da pa seveda ne smeva ravno čakati, da prepustiva, da se ozračje segreje. In ugotovi žena, da je baldahin narejen iz materiala, ki ne more plesneti. No spalnica je druga pesem. Ampak ima Freedom ustrezno čistilo za odstranjevanje plesni. No takoj je bilo moji čudoviti ženi lažje pri srcu.

Seveda bomo našo prikolico posušili. Ampak vseeno z malo manj slabe vesti, ker lahko počakamo prvi suh dan.

Ampak moram povedat, da me je žena tudi tokrat pohvalila. Prav nič nisem bil živčen. Sem bil precej umirjen. Kljub dežju. Uf sem se počutil dobro. Spet točka zame.

Plačilo kampa: dva odrasla + en otrok 14 let + en otrok 10 let – tri nočitve cca 105 EUR. Hvala avtokampi.si. Super popust sva dobila.

Kamp me je res prijetno presenetil. Zelo lepo urejen. V Wcjih stalno ena gospa, ki čisti. Kamp blizu mesta Novigrad, tako da smo jo kar peš mahali…

Se peljemo domov. Itak pridemo v gužvo, ki je zahteva eno urno počasno dričanje proti meji.

Pridemo domov. In lej ga hudiča. Pipa v prikoli je delala brez ukaza. Namreč kar hotla je črpat vodo, čeprav je ni imela. Sva odprla kuhinjo in vzela ven baterije. Se bom kasneje poglobil v to. Verjetno samo mini – tehnična napaka.

Nekaj slikic notranjostinašega hotela:

Brez žara pač ne gre. Samo za čas z našo Camp-letko:

Enter your email address to follow this blog and receive notifications of new posts by email.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Blog at WordPress.com.

Navzgor ↑

%d bloggers like this: