Na tle maš. Pa da ne boš spet zaj. No to je bila skoraj moja budnica s strani moje žene. Namreč na zadnjem kampiranju sva ga pihnila in sva postavljala tale naš hotel na Kljuki kar nekaj časa.
Na viber mi je poslala fotografijo ključnega stičnega dela na tendi. Evo, se je že začelo, sem si mislil. Naslednje, pa da ne boš živčen. Itak, da jaz nisem skoraj nič živčen, ko postavljamo prikolico. Sem sinonim za mirnost.
Počasi pakirava. In se pripravljava na naš prvi Camp-let vikend. Otroci so še v šoli. No ura tiktaka. Začnem razmišljat. Spoznal bom kar nekaj ljudi. Vsi so profesionalci v postavljanju. Od kar nekaj ljudi bom dobil ogromno izkušenj.
Počasi se ura približuje ura odhoda. Stalno gledam na uro. Ženo imam ves čas na očeh, da se ne bi slučajno spomnila kakega opravila v zadnji minuti, ki bi nama odžrl minute za točnost. Zmenjeni smo. Na Camp-let vikend gremo s Polanci. Kar pet družin ima Camp-let prikolico iz naše doline. Enega poznam. Je fejst dec. Karkoli ga vprašam, prijazno razloži, odgovori. Dejan je res super. In se bojim. Da zamudimo. Mater bo hud name. Pa še potem nas ne bodo drugič povabili zraven. Oni so naša rešilna bilka, če se kaj zgodi. Oni so tisti, ki nas bodo rešili.
Gremo. Končno. Čakam Polansko Camp-let bando. Točni so ko urca. In gremo. Dejan in Mitja me prijazno spustita med njiju. In gremo kompozicija treh Camp-let v Šobec.
Pridemo v Šobec. Dala sta me vmes med njiju. Namreč malo sta merkala na nas, če pravilno postavljamo, da ga ne bi kaj sfalili. Postavimo prikolo ko profesorji. Žena, tavelka in jaz postavljamo prikolico. In pride čas, da spijemo prvo pivo. Treba se je zavedat, da gre za prvi topel vikend in da je vroče. Žena me opazuje. Me je že strah. Nič ne reče. Ampak tisti pogled vidim. Razumem. Ona se matra s podnom. Pač se je specializirala. Rečeta moja poljanska soseda, da je treba tud druge sosede pozdravt. Jah nič. Treba je it. Gremo. Se predstavim. Ti stari mački se že poznajo med sabo. Jaz pogledam ženo od mojega desnega soseda. No bil je tisti pogled. Pogledam ženo mojega levega soseda. Ona pridno postavlja z otroci. Kar naenkrat moj levi sosed v mojih očeh napreduje. Si mislim kako jo je vzgojil. On res zna. In takrat se zasliši. Najprej soseda, potem še moja. Z desnim sosedom se spogledava in šibava. Matr sva bila hiter nazaj. Takoj sva vedela, da če se ne prezrcaliva v trenutku do prikole, ne bo dobro. Ogroziva lahko cel vikend. No jaz vem, da bi ga lahko.
Manj kot ura in pol in je postavljena. Tako kot mora biti. Oblačila zložena, kava se že kuha, skratka kot da smo že nekaj ur v kampu.
Spoznavanje in učenje. Srkam znanje od mojstrov. In že pade prvo pravilo:
- Najprej priklopi hladilnik, ker mora biti pivo čimprej hladno. Ja to pravilo je zelo pomembno. Namreč sosedu moraš ponuditi mrzlo pivo, ne pa neko mlakužo. Tako pokažeš spoštovanje do njega. In tudi tebi bo lažje pri postavljanju. No s tem pravilom se strinjam. Tudi Boris je razlagal o pivu, ko nam je predstavljal Camp-let in njeno postavljanje.
- Drugo pravilo sem se naučil že prej, pa vendar ga zapišem. Namreč uporabljaj waservago. Ko pišem in govorim o uporabi tega natančnega orodja se vsi nekaj spotikajo čez njega. Ampak moj lev in desni sosed. No ona imata tudi to precizno orodje. In ga uporabljata. Mogoče je bilo iz sočutja do mene.
- Imej dovolj veliko zalogo piva, ker lahko se zgodi, da dobiš kar precej dobre družbe na obisk.
- Fajn je če znaš narest kako svojo arcnijo.
Kmalu se pridružita še dve polanski družini. Spoznamo se. Najprej malo potipamo. Tako prijazno. No potem pa ni bilo več nobenega taktiziranja. Kot, da se nismo spoznali pred dobro uro in pol. Imel sem občutek, da sem del te družine že vrsto let.
Prvi večer sem mislil, da bom imel resne težave s trebušnimi mišicami. Tako dobrega vzdušja, take dobre družbe že dolgo ne. Res izjemno. Tudi ženo sem opazoval. Dobro se je zabavala. Ni mi štela popitih pivov. Pa moram povedati, da se to zgodi zelo redko. No zdaj se je pravzaprav prvič.
Sobota je bila zopet polna presenečenj. Progam Camp-let vikenda natrpan in zanimiv. Pa moram reči, da bolj kot program me je zanimalo druženje. Končno sem spoznal Mateja. Z njim se pogovarjava kot da bi se poznala že od nekdaj pa sva se dejansko videla prvič. No prej sva komunicirala preko FB in telefona. Zdaj pa res prvič v živo.
Sobota je bil dan za pirčkanje. In obiskovanje. In gledanje takšnih in drugačnih rešitev. Hkrati je bil to tudi dan za pizzo in bbq. Peter iz Žarovnij nas je uvajal v ta svet. In naredil demonstracijo OONI pečke za pizzo. Dobra pizza. No najprej bom degustiral moko, potem pa, no to bomo premislili, če bi imeli žar številka 8 J
Treba se je bilo zahvaliti tudi Darku in Ksenji. Brez njiju tudi naju ne bi bilo na tem vikendu. Sta prava motivatorja. Do naslednjega.
Sobota večer je bila že bistveno bolj »domača«. Pet družin iz Poljanske doline je vrglo skupaj meso in smo ga pekli trije. Dejan je imel itak najtežjo nalogo. Pečt je moral zelenjavo. To je tisti del, kjer žene lahko hitro rečejo, da ni ok. Ker one so strokovnjakinje za zelenjavo. In spekel jo je kot da bi bil v restavraciji s 5 zvezdicami. Spet izjemno vzdušje in spet ni štela piv. Dejan z Meto dobro vplivata na ženo. No pa tudi dober vpliv so dajale ostale »Polanske družine«.
Če strnem. Izjemen vikend. Ogromno dobre organizacije. Čestitke organizatorju – Freedom centru s celotnim osebjem. Seveda največji del Tanji in Borisu. Imeli smo se izjemno. Komaj čakam prihodnje leto.
Predvsem pa velika hvala moji novi polanski družini. Res je bilo super druženje. In samo želim si, da to ponovimo. S Camp-let ali brez.
Hotel "Na kljuki" 
Oddajte komentar