Firbci, kokice in pivo

Fotka: V našo prikolo gre res ogromno stvari – prvo odprtje v Banovcih

Prvo kampiranje s Camp-let. Z našim hotelom »Na kljuki«. Malce smo bili nervozni. Namreč prvič vlečemo naš hotel, prvič ga bomo postavili. Kako bo? Bo šlo gladko? Bo dovolj dnevne svetlobe za postavit? Kaj pa če ne bo? Se lahko kaj zakomplicira? Smo kaj pozabili?

Mnogo vprašanj, ki bo dalo odgovore na kraju samem, ko bomo parkirali naš hotel.

Prvo kampiranje smo se odločili, da bomo preizkusili v kampu Banovci – Terme Banovci. Klemen iz avtokampi.si nam je pomagal z odločitvijo. Namreč Prekmurje in Prlekija sta imela napovedano lepo vreme, ostali del Slovenije pa dež.

Prekmurje imam rad. Rad imam ljudi. Rad imam njihov jezik. S Prekmurjem sem se povezal v času študija. Takrat spoznal prva dva Prekmurca. Kasneje nekaj prebivalcev Prekmurja. Rad bi to delil z družino. Želim, da spoznajo Prekmurje.

Ura je 19.00 in mi parkiramo v Banovcih v kampu. Kamp je bil dokaj poln. V glavnem avtodomi in prikolice. Pretežno Avstrijci. Le pavšalisti so Slovenci.

Štartamo kot bi nam gorelo pod nogami. Nisem se oziral ne levo, ne desno. Samo postavljal sem. Čim bolj pravilno in čim lepše. Malo mi je bilo nerodno, malo sem se bal, da bo prej noč, preden bomo postavili naš hotel.

Žena razlaga, da smo opazovani. Gledalci se niti ne trudijo, da bi se skrivali pač pa se postavijo direktno, skoraj blizu. Nihče ne ponudi pomoči. Nam gre gladko. Kot da obvladamo. Punci pošljeva proč, da poiščeta kopalnico in vodo. Kot da smo resnično usklajeni. V dveh urah naša rezidenca stoji. Kot bi bili suvereni. Soseda Avstrijca opazujeta. Povem jima, da postavljamo prvič.

Dodamo še elektriko. Tokrat testiram novo lučko od Isabelle, ki sem jo dobil v trgovini Freedom. Moram reči, da ko sem jo prvič preveril doma, da sem bil kar malo skeptičen. Nisem bil prepričan glede tega, da bo dala dovolj svetlobe. Sem si rekel, da bom uporabil luč, ki ji že zaupam in dodatno še to lučko, toliko, da preverim.

Kot bi nekaj hotelo, smo »zgubili« karabinček, ki priklene našo skoraj preverjeno lučko. Tako je ostala na voljo le nova. Postavim jo zunaj. Enostavna montaža. Nič matranja okoli kablov. Preverim svetilnost. Hm. No. Kako bi rekel. Dela. In to dela tako, da lahko brez težav kartam pod lučko. Pa še nič ne visi, kabel je dovolj dolg, da ne rabim posebej podaljška. In zgleda hudo. Kot da imamo zadnji krik avtokamping mode. Super funkcionira. Poleg tega omogoča »temnenje« svetlobe, da se lahko grem romantiko z mojo najdražjo, če bi to dovolili najini dve hčerki.

Prvi večer je postregel s spoznanjem, da je bil nakup kaloriferja odlična zamisel. Vreme odlično. Nekaj malega dežja, tako da je Klemen resnično dobro priporočil.

Nedelja je bil čas pospravljanja. Tokrat sva naš hotel pospravila skupaj s tendo. To pomeni, da je tenda odslej stalni del naše Camp-let prikole.

Opazovalci so se zopet zbrali in nas družno opazovali. Torkat sem jih opazoval tudi sam. Bil sem že precej bolj samozavesten. Ena teta se je ustavila celo dva metra stran in modrovala v svoji družbi o naši pridobitvi.

Razmišljal sem, da bi bilo zdaj zanimivo prodajati kokice in pivo. Sigurno bi šlo v promet. Namreč cca 30 min tistega resnega pospravljanja, kjer se vidi vsaka poteza pospravljanja, je pritegnilo precej opazovalcev. Ko pa smo pospravili baldahin v prikolo pa je teti, ki je bila najbližje, padla dol brada. Če bi razumela slovensko, bi slišala naj zapre usta. Namreč ni lepo gledat z odprtimi usti.

Prikolica nas je spet presenetila. Že prej smo stlaičili notri ogromno, zdaj pa še dodatno tendo. Tendo smo opremili tudi s stranicami. Namreč sobota je postregla z nekaj vetra in malega dežja. Tako smo bili varno “skriti”.

Vse smo imeli pospravljeno v cca uri in pol. Ponosen na družino. Super nam je šlo.

Prvo kampiranje smo lepo preživeli, komaj čakamo naslednjega. In ravno to, da se odločamo po vetru je dodatna prednost te super prikolice. Poleg tega enostavnost pospravljanja in postavljanja.

Penina ob prvem kampiranju:

Prvo kuhanje: