Z družino kupujemo opremo za našo najnovejšo pridobitev – hotel »Na kljuki« oziroma šotorsko prikolico Camp-let. Res je top tale naša prkolca. Z ženo sva se odločila, da bova popolnoma prenovila našo kamping opremo. Tako sva se odločila za:
- Nove stole.
- Novo mizo. Tukaj sva doživela razsvetljenje. Dejansko obstajajo mize, kjer se prilagaja vsaka nogica posebej. Ne moreš verjet. Smo kampisti že vrsto let (več kot 10, kot družina). Ampak z ženo nikoli nisva gledala za opremo. Kar smo rabili, smo kupili v prvi najbližji trgovini. Nisva se pretirano ozirala ne na kvaliteto, ne na ceno. Zgolj funkcionalnost. Tako smo imeli do sedaj mizo, ki je bila cela plastična, noge se niso nastavljale dolžina. Tako smo na morju vsakokrat iskali pravi prostor, da bo miza naravnost in stabilna. No nikoli ni bila naravnost. Še dobro, da juhe nismo jedli prepogosto.
- Komplet nov jedilni servis (tokrat iz melamina) in kozarce (iz polikarbonata). Seveda ob tem ne smejo manjkati kozarci za vino (tudi polikarbonat).
- Škaf, ki se popolnoma zloži – nisem vedel, da je škaf slovenska beseda. Evo, sem se zdaj naučil. 🙂
- Novo lopatko, ki je bolj podobna motiki,
- Kalorifer,…
- Kup drugih stvari.
Seveda sva se primorana odločiti tudi za nov hladilnik. Prejšnji je popolnoma neustrezen. Namreč prejšnji ne gre v avto. Je prevelik. Sicer je odličen ampak prevelik. In iščeva. Rekla sva, da se za plinskega ne bova odločila, ker nama ne odtehta cene (cca 300 EUR), bova kupila zgolj na elektriko. In iščeva. Ugotovitev: Mini hladilniki so skoraj vsi isti. In premajhni (najino mnenje, da ne bo pomote).. Sva pa našla takega lepega včeraj v Italiji. Lep ko cuker. Ravno pravih mer. Ima dvoje poličk, kar je ena polička več kot klasika. Notri daš zaradi funkcionalnosti več, kot sicer. Ne želiva imeti dela, kjer zmrzuje, saj so ti deli običajno premajhni. Za led kocke smo pa preleni, da bi jih delali. Sva šla v trgovino s tovrstno opremo. Nisva pričakovala, da bova sploh kaj kupila. Le moj firbec me je gnal v trgovino. Pred vhodom sva si obljubila, da ne bova kupila nič, ker iz te trgovine nič ne potrebujemo (NAPAKA!!!!). Greva direktno k hladilnikom. Kot magnet naju je klical k sebi. Vidiva ga. Oblika ustrezna, odpreva: dve polički. Se mi zdi, da se je kar sonce prižgalo, kljub temu, da sva bila v najtemnejšem delu trgovine. Cena prava. Malo dražjo od unih mini ampak je bilo vredno. Skleneva skoraj soglasno, kar se redko dogaja, da ga bova kupila. V ženinih očeh sem bil totalen zmagovalec, ker sem jo peljal v Italijo in v točno to trgovino. Grem do prodajalca in rečem: Kupila ga bova. Itak, da v italijanščini, ker oni itak ne razumejo dosti drugega. Me pogleda, premeri in začne tapkat po računalniku. In reče: Hladilnik pride v …. No od tu naprej ga nisem razumel, ker je omenjal neke čudne dneve. In ne danes, ker bi ga pač midva rada kupila danes. Midva ga ne potrebujeva v sredo ali kak drug dan pač pa danes. Mogoče je bila moja italijanščina tako dobra, da se mu ni zdelo, da nisem Italijan. Ker kreten. Razložil sem mu, da nismo Italijani in da smo iz Slovenije in da ne bom hodil še enkrat v Italijo samo po hladilnik. Je skomignil z rameni in rekel pa nič…. Sploh ni pomislil, da bi rekel, da pokliče v kako bližnjo trgovino (še tri trgovine so v Trstu) in preveri, če je kje na zalogi. Sploh ne razume »preseganje pričakovanj kupca«. Itak da ne. Ker je Italijan. Joj kolk sem jezen. Odšla sva brez hladilnika, z nosom do tal. Razočarana. Žalostna,… pa še lačen sem bil.
Se odpeljemo iz Italije in gremo v Merkur v Ljubljano. Si rečeva. Naslednji, ki ga vidiva, ga kupiva. Ki bo vsaj približno OK. Pridemo v Merkur. Vidiva eno varianto iz Gorenja. Zgleda še kar ampak PREVELIK. Imajo še enega. Premajhen. Ni dovolj funkcionalno izkoriščen. Gremo v Big bang. Malenkost drugačen kot oni v mini v Merkurju – še manj funkcionalen. Prodajalec se trudi, da nam poišče pravega. Išče po spletu, sprašuje kolege. Nič…
Zdaj brskam po spletu za pravim hladilnikom. Imam občutek, da bom šel v Italijo 2x. Enkrat naročit in drugič iskat…
Takole zgleda samo naša: