Kultura in etika v gospodarstvu

Kultura

kultúra  (po SSKJ) -e ž (ȗ) skupek dosežkov, vrednot človeške družbe kot rezultat človekovega delovanja, ustvarjanja.

Ali jo imamo? Seveda kulturo imamo. Brez kulture ne gre. Problem je v tem, da ima kultura pozitiven prizvok. No tega pozivnega naboja pa nimamo. Vsaj ne vidi se. Redko se vidi pri poslovanju med dvema podjetjema/partnerjema. Ne sledimo več WIN/WIN situaciji, pač pa gledamo v večji meri KDO BO KOGA BOLJ… In zakaj? Zaradi EGOta, zaradi nekaj več EUR, ki se bodo kasneje pokazali, da so slabo investirani ali zaradi česa drugega. Kultura je težko opazna pri poslovanju med dvema partnerjema, kultura prav tako izginja v odnosu med sodelavci (vsak ščiti svojo rit) in izginja med odnosom nadrejeni, podrejeni. In kam nas bo to pripeljalo? Pripeljalo nas bo (po mojem mnenju) do bridkega konca v odnosih. Ne bo več spoštovanja, ki je že zdaj premalo prisoten pač pa vsakdo išče, kako bo lažje, hitreje,… prišel skozi eno reč ali pa le to zaključil. Pa je to prav? Kje je odnos do sočloveka? Kje je spoštovanje? Kje je želja po sodelovanju? To izgubljamo. To pomembno vrednoto, ki bi nam pomagala pri vsakodnevnem življenju. Na koncu bomo prišli tako daleč, da ne bomo niti šli zvečer na pivo s prijatelji saj se bomo bali, da nas bo še ob pivu nekdo izkoristil? Katastrofa!!!

Etika

etika (pobrano iz nekje)  filozofska disciplina, ki obravnava merila človeškega hotenja in ravnanja glede na dobro in zlo.

Imamo etiko? Seveda. Normalno. Ampak tudi etika ima pozitiven prizvok. Kako nekaj delamo? Če naj bi delalo etično, bi naj delali pozitivno, naj bi delali z nekim pozitivnim nabojem, s tem, da nimamo v mislih, da bomo koga okoli prinesli. In zanimivo, da delamo spet v neki WIN/WIN situaciji.

Etika in morala

Oba pojma sta na dolgo in široko opredeljena v strokovni literaturi na dolgo in široko.

–  Etika naj bi bila veda, ki obravnava načela o dobrem in o zlem ter norme za odločanje in ravnanje po teh načelih.

– Morala obsega pravila za odločanje in ravnanje v skladu z etiko.

Že iz tega vidimo, da moramo ta pojma gledati skupaj. Da sta izredno povezana. Hkratista ti dve (močni) besedi uporabljeni prepogosto in zlorabljeno. Govorimo o njih kot da sta del vsakdanjika, brez pomena,… Pa je temu res tako?

Zadnja raziskava slovenskih managerjev temu ne kaže tako. Pa vseeno zasledimo v vsemogoči literaturi, ki so jo brali takšni in drugačni strokovnjaki, da sta etika in morala posebej pomembni sestavini politike organizacije. Spet močna trditev. In na žalost o tem veliko govorimo, skoraj nič pa ne naredimo. Italjani imajo pregovor: Veliko dima, nič ali malo ognja.

Če bi upoštevali zgolj ti dve besedi, ki morali biti temelj vsake organizacije, bi nam bilo lepše, boljše. Žal pa se je vse sprevrglo. Ne želimo, ne iščemo. Pa smo res vsi takšni? Se bomo res vsi podredili?

Gospod in telefonski pogovor

Včeraj sem govoril z nekim gospodom. Gospod je že v letih. Potreboval je neko pomoč. In na koncu skoraj uro dolgega pogovora pravi. Ne morem verjeti, da še vedno lahko v teh časih govorim s človekom, ki me ne pošlje v k…. pač pa mi svetuje, pomaga, daje dobre nasvete…. Vse kar danes prejmem je to, da me pogosto pošljejo v k….

Gospod me je poklical ponovno čez dve uri. Pogovor dolg spet skoraj pol ure (človeka nisem videl, ga ne poznam) in mi poda povratno informacijo. Hvala za vaš nasvet. Je že obrodil sadove. In zopet. Težko verjamem, da še obstajajo ljudje, ki so pripravljeni nesebično pomagati…. Povprašal me je po starosti. Zanj je bil to nov šok. Njegova trenutna vera je, da smo mladi vase zagledani, ego koncentrirani in v svojo varno rit naravnani osebki. Upam, da sem to vero vsaj malo omajal.

Poslovni partner

Danes sem govoril s poslovnim partnerjem. Dela svoj posel. Vpraša me (ponovno), če imam kakšne skrite namene/navodila, ker sem ga prosil, da pri svojem delu za nas uporabi naše podizvajalce. Razložil sem mu, da smo z delom naših podizvajalcev zadovoljni in bi si želeli, da sodelujejo pri projektu, ki ga dela on za nas. Ni mogel verjeti. Mislil je, da je zadaj nekaj popolnoma drugega, da jih mora uporabiti… Ni bila moja obligirana želja, pač pa prošnja. Razložil sem, da so podizvajalci dobri, da bi radi da delajo še naprej za nas, da jih mi pri svojih (rednih) projektih uporabljamo in da bi si želeli, da dobijo tudi oni del posla, saj menim, da se to ceni in da bodo s tem tudi v stiku z našimi novostmi, hkrati pa delajo dobro, kvalitetno, učinkovito, hitro in so cenovno konkurenčni. Samo to. Bil je šokiran. Ni mogel verjeti, da je v Sloveniji še nekdo, ki ceni omenjene dobro poslovne norme.

Jaz

Jaz pa ne morem verjeti, da ne poznamo več kulture in etike v pravem pomenu besede. In ne morem verjeti, da izginjajo dobre poslovne norme. Bomo to res dopustili?