Imamo odnos do stvari, odnos do živali, odnos do ljudi, odnos do skratka nečesa ali nekoga. Pa vseeno se ta odnos močno razlikuje. Recimo odnos do lastne vadbe je popolnoma drugačen kot odnos do ljudi. Navsezadnje je tudi močna razlika v odnosu do sebe, kot do ljubljene osebe. Če govorimo o odnosu v normalnem življenju... Continue Reading →
Gledam skoke na Planet TV
Saj ne vem kaj naj rečem? Predvsem sem šokiran. In hkrati razočaran. Dva komentatorja, ki v svoji počasnosti prehitevata drug drugega. Brez energije. Povezave pa nenormalne. Ne razumem koliko dejansko pomeni debelih 5 točk. Ne razumem tudi kaj pomeni vojno dobičkarstvo pri smučarskih skokih. Komentirata Tom Lajevec in Oto Giacomelli. Ne razumem kaj se je zgodilo... Continue Reading →
Lačen s plešo
Že nekaj časa se gledam v ogledalo. Nisem narcis. Samo omenim. In gledam točno določeno pikico na moji glavi. No v bistvu ni pika pač pa je prazen prostorček. Ta prazen prostorček na moji glavi, ki je bil včasih prekrit z mojimi krasnimi laski je nastal na podlagi "operacije" izpod rok moje žene. In to... Continue Reading →
Naši nordijci
Danes zvečer sem se družil z našimi nordijci. Bil na večerni tiskovki/sprejemu. Moram reči, da je prav prijetno v njihovi družbi. Še posebej, če greš do njih, jim čestitaš in vprašaš, če se te sploh spomnijo. In odgovor Jerneja Damjana: "How could I forget?", Petra Prevca: "Šit, pozabil sem, moram te poklicat...", Kranjca: "Zdravo stari,... Continue Reading →
Žiriranje II
Danes je bil finalni akt žiriranja. Najprej izbrani finalisti in potem še dejanski zmagovalci. Odločili smo se, da zmagovalce poznata le organizator in predsednik žirije. Ostali člani žirije smo se vedenju tega zavestno odpovedali. Zakaj? Zato! Če pogledam iz oči opazovalca je žiriranje ves čas potekalo izredno uglajeno, lepo in spoštovanja vredno. Niti za trenutek... Continue Reading →
Hotel "Na kljuki" 