Odnos

Imamo odnos do stvari, odnos do živali, odnos do ljudi, odnos do skratka nečesa ali nekoga. Pa vseeno se ta odnos močno razlikuje. Recimo odnos do lastne vadbe je popolnoma drugačen kot odnos do ljudi. Navsezadnje je tudi močna razlika v odnosu do sebe, kot do ljubljene osebe. Če govorimo o odnosu v normalnem življenju so te zadeve dokaj dobro urejene. Vsaj v večji meri. Upam.

Ko pa govorimo v odnosu med sodelavci, o odnosu do strank, oziroma takšnih in drugačnih odjemalcev, pa govorimo o popolnoma drugačnem odnosu. Ta na žalost presega (negativno) dostikrat meje dobrega okusa.

Pa si poglejmo primer odnosa v neki prehrambeni verigi. “Kuhar”, ki pripravlja hitro hrano mora imeti dober odnos s strežnim osebjem in s svojim nadrejenim ter s pomočniki. Zakaj? Namreč, če ima slab odnos do svojih pomočnikov, mu le ti bodisi lahko nagajajo ali pa mu pomagajo mrkih obrazov. Verjamem, da med njimi ne vlaga vzdušje “v slogi je moč”, pač pa se vsakdo drži svojega delovnega mesta in ne pogleda ne levo, ne desno in se nikakor ne trudi, da bi izdelali (vsi skupaj) odličen izdelek hitre prehrane. Tako se lahko zgodi (če vzamemo primer hamburger) hamburger s preveč pečenim mesom, slabo zelenjavo, premalo sestavin in vse bo zavito v hladno štručko. Oni so naredili svoje. Sendvič je narejen. Če pri tem niso upoštevali standardov pa jim tako ali tako ne pomeni nič. Če pa bi upoštevali tudi te, bi se zagotovo nekje zalomilo, da omenjen sendvič ne bi bil na najvišji kvalitetni ravni.

Če kuhar ne sodeluje s strežnim osebjem pomeni, da naredi preveč ali premalo sendvičev. TO pomeni, da morajo gostje na njih bodisi čakati ali pa prejmejo mrzle. To hkrati tudi pomeni, da vsak dela svoje delo. In vsak po svojih najboljših močeh. Vendar pa se med sabo ne pogovarjata. Tudi tukaj zadevo lahko rešimo s standardi in pravili. Pa vendar se moramo zavedati da prav vseh pravil ne moremo zapisati, saj ne poznamo vseh možnih okoliščin. Tukaj se zanašamo na zdravo pamet in seveda odnos med ljudmi. Če imamo šefa, ki nima odnosa do svojih zaposlenih, ponavadi tudi ti nimajo ustreznega odnosa med sabo in tudi nimajo odnosa do strank. Saj zgledi vlečejo… IN takšna restavracija je kmalu prazna.

In dostikrat samo zaradi odnosa.  Smo s tem zadovoljni? Verjetno ne. Če bi imeli ustrezen odnos, bi bila zadeva veliko boljša. Stranke bi bile zadovoljne, ker bi jih streglo zadovoljno osebje, saj imajo le ti dobre odnose s svojimi sodelavci in nadrejenimi. Nasmeh na obrazu lahko naredi veliko. Saj veliko raje kupimo izdelek hitre prehrane od zadovoljnega, nasmejanega prodajalca, še bolje prodajalke (če smo kupci moški), kot pa od mrke osebe, ki nima volje niti pomežikniti z očmi. Da pa bi nam ta mrka oseba “izvajala” še sugestivno prodajo, pa nam niti na kraj pameti ne pade. Ker ima dober odnos s kuharjem, se le ta tudi posebej potrudi za stranko in tako kuharju naroči (tudi) poseben izdelek. Le ta kuharju in njegovim pomočnikom predstavlja bodisi poseben izziv vsekakor pa ne dodaten hud napor. Če bi imeli slabega kuharja ali pomočnike bi se lahko zgodilo celo to, da bi kdo pljunil v hrano. Verjetno bi nam bil tak hamburger še v poseben užitek, sploh, če ima kuhar še kakšne stafilokoke (npr. bacile, ki povzročajo drisko). Če je vse tako kot bi moralo biti, bo gost hitro prejel svoje naročilo, bil z njim zadovoljen in to svojo pozitivno izkušnjo delil še s kolegi…

Seveda vse to velja, če imamo šefa, ki ima pozitiven odnos do svojih kolegov. Odnos lahko pokaže že s tem, da če vidi, da je v njegovi restavraciji gneča, poprime za katerokoli postajo in pomaga pri delu tistemu, kjer je najbolj potreben. Vsekakor bo ob takem trenutku svojim kolegom namenil tudi nekaj vzpodbudnih besed, ki jim bodo za trenutek pomagale premagati morebitno slabo voljo in dali novo energijo za to, da bodo uspešno postregli gručo ljudi. In šefa to nič ne stane. Pač pa zaradi tega samo dodatni zasluži. Res pa, da vloži nekaj svojega truda pa vseeno saj ga za svoj lasten žep. Tudi  ti gostje bodo o svoji pozitivni izkušnji razlagali okoli…

In vse to zaradi pozitivnega odnosa. Pa je to tako tudi pri nas v gospodarstvu?