Naši nordijci

Danes zvečer sem se družil z našimi nordijci. Bil na večerni tiskovki/sprejemu. Moram reči, da je prav prijetno v njihovi družbi. Še posebej, če greš do njih, jim čestitaš in vprašaš, če se te sploh spomnijo. In odgovor Jerneja Damjana: “How could I forget?”, Petra Prevca: “Šit, pozabil sem, moram te poklicat…”, Kranjca: “Zdravo stari, kako si?” lepo dokaže, da so fantje res preprosti. Sicer res, da smo se letos že nekajkrat videli… in res je, da v takšnih trenutkih res vidijo, spoznajo ogromno ljudi. Ampak občutek pristnosti je vsekakor prisoten. Ni hinavščine… so res super fantje. In tako si ponosen, da jih poznaš in da ONI poznajo tebe. V svoji karieri sem spoznal kar nekaj kvazi znanih Slovencev in Slovenk. Kar nekaj le teh te na žalost pozabi dokaj hitro. Si jim nepomemben. Prej pa so te obletavali kot muhe okoli slona. Takrat si jim bil pomemben, ko pa ta pomembnost pade, pa si jim popolnoma nepomemben. Se te ne v vsej svoji slavi ne spomnijo več. Ti fantje SO DRUGAČNI. Verjamem, da se me bodo spomnili še kar nekaj časa. Oziroma, če se bomo srečevali na vsaj nekaj let, da si bomo osveževali spomin, jim ne bo problem, da se podružimo ali kakšno rečemo.

Skratka res super fantje in še enkrat potrditev, da smo se v banki odločili za podporo pravim fantom.