Smo štiri članska družina. Navajeni kampiranja. Deklici stari 9 in 13 let ne poznata drugega kot preživljanje poletnih počitnic v klasični počitniški prikolici, prvi maj se običajno pričaka na slovenski obali v apartmaju.
Ta zapis je nastal enkrat konec poletja 2018. Vsaj del njega…
Letos se stvari spreminjajo. Glede na to, da sta obe deklici športnici in so tekme ter treningi večkrat čez vikende ne ostane dosti časa za vikend izlete. Prav tako je tovrstne vikend izlete težko načrtovati vnaprej. Prioriteto imajo treningi. Živimo v hiši. Hiša in vrt zahtevata stalno delo. Tako dejansko ni ne časa ne volje, da bi načrtovano odhiteli nekajkrat letno na kratke vikend počitnice. Razen če. Ta razen, če nas sedaj že nekaj časa razjeda. Razen če:
- se pokaže dobro vreme čez vikend,
- se pokaže, da čez vikend ni nobenih dejavnosti,
- trava še nima tako močne rasti in ni kaj veliko za postoriti okoli hiše
Takrat bi šli. Šli bi na kratek vikend izlet. Seveda, če bi imeli mobilno rešitev. Enkrat bi jo mahnili proti morju, enkrat v hribe, enkrat pa v bližino kakega večjega mesta. Toliko da tudi sami malo bolje spoznamo svojo okolico. In da se družimo. Družimo kot družina. Skupaj preživimo kvaliteten čas. Dekleti to pogrešata. Midva to pogrešava. Tako imamo tri možnosti:
- stalno najemanje apartmajev,
- najem/nakup avtodoma,
- najem/nakup šotorske prikolice.
Najemanje apartmajev nam ne diši. Smo bolj pustolovci. Poleg tega last minut variante (verjetno) niso najbolj finančno sprejemljive. In ati rad v naravi zakuri žar. Avtodom – no poleg višjih stroškov (stalna registracija in s tem povezani stroški, posledično smiselna večja izkoriščenost, prostor,…) ni nič narobe z njim. Moti nas edino, da ko nekam pridemo, da ko se ustalimo, moramo celo hišo vozit s sabo. Mi pa radi raziskujemo. Radi gremo tudi na hiter izlet, ko smo nameščeni, da smo še hitreje mobilni. Šotorska prikolica nam glede na zapisano zaenkrat najbolj ustreza.
Zdaj smo decembra 2018
Na podlagi omenjenega smo imeli resen namen analizirati trg/ponudbo šotorskih prikolic. Spoznati kako in kaj. Zamislil sem si, da bomo najeli nekajkrat omenjene prikolice različnih proizvajalcev in poročali. Pri vsaki naredili analizo. Dejansko delali teste po vzoru avto testov.
Najprej sem naredil analizo spleta. Pogledal sem kako so določene prikolice predstavljene, kaj ponujajo. In kakšna je uporabniška izkušnja. Kakšni so materiali…
- Najprej sem izklopil les, prikolica NE SME IMETI niti koščka lesa! Želim imeti materiale, ki NE GNIJEJO!
- Želim, da ima prikolica štiri ležišča. Ne želim ne več, ne manj. Točno štiri. Štirje smo v družini in to je dovolj.
- Želim, da se enostavno postavlja. Želim, da ko prispemo, da hitro postavimo, ne zgubljamo časa. Želim, da je tako enostavno, da mi pri tem pomagajo otroci. Hočem, da so del tega. Hočem jim predati to za njihove rodove. Se mi zdi, da je to “quality time” z otroci.
- Hočem, da se enostavno pospravlja. Ne želim izgubljati časa s pospravljanjem.
- Želim, da z njo lahko dopustujem poleti in pozimi. Vsaj možnost mora obstajati, pa četudi pozimi morda ne bom šel nikoli.
- Hočem, da vsaj približno zgleda.
- Hočem, da so urejeni servisi, pomoč, če potrebujem. Ne želim se sam matrati in opravljati kaka popravila.
- Hočem, da jo spravim v garažo, ko je ne potrebujem. Nočem, da mi jemlje prostor na dvorišču.
No že na spletu nas je prepričala Camp-let prikolica. Potem sva imela priložnost govoriti z uporabnikoma prikolice. Predstavila sta nam pluse in minuse. Lepo, objektivno. Brez dodatne promocije. In nesebično. Spustila sta naju v svoj počitniški “dom”. Še danes sem jima hvaležen. Imela sva milijon vprašanj. Prav na vsako sta brez težav odgovorila. Brez dodatnega premisleka. Tako kot je.
Jeseni je sledil obisk Celjskega sejma, kjer sva si omenjeno še enkrat pogledala. Spet milijon vprašanj. In seveda milijon odgovorov. In postala sva čedalje bolj prepričana. Greva v nakup. In greva v nakup Camp let prikolice. Ob tem sva pogledala milijon filmčkov na You tube. Kako se postavlja. Kako je sestavljena. Kako zgleda proizvodnja.
Skratka vse to in zagotovljen servis naju je prepričalo, da je odločitev (za naju) prava.
Foto “Naša prkol’ca 1” by: Tanja Budna Puncer
Sledilo je naročilo in prkolca je prispela. 1. december 2018 je bil naš družinski praznik. Šli smo po prikolico. Najprej seveda predstavitev, potem pa vaja kako se cela reč postavi.
Foto: Naša prkol’ca 2 in 3 by: Tanja Budna Puncer
Moram pa povedat, da smo ob postavljanju prikolice naleteli na nekaj manjših napak. Zlomil se je “vijak”. Nemudoma so ga zamenjali. Brez čakanja. Na zalogi. Hkrati so tudi sproti gledali, če je vse dobro privijačeno (sproti odpravljali napake). Napak ni bilo veliko. Je pa dober pokazatelj, če imaš vse “na zalogi” in takoj odpraviš. In nismo zapustili parkirnega prostora, dokler ni bila tudi vlečna kljuka namazana s “suho mastjo”.
Danes je prkol’ca v garaži. Čakamo, da jo končno odpeljemo na prvi izlet. To bo nekje pomladi drugo leto. Do takrat pa nabirava “video izkušnje” in nakupujeva opremo.
Toliko zaenkrat.
Več o camp-let prikolicah:
Hotel "Na kljuki" 
Uživajte!
Pretty! This was a really wonderful article. Many thanks for
providing this information.