Četrtkov tek s ŠD Utrip

Kar nekaj časa sem razmišljal ali naj spišem tole al ne. Ampak nekako se nisem mogel ustaviti. Tokrat nas je teklo kar 8 (Me, Myself, I, She, Herself, Him, Himself).

Moram reči, da je bil tek super. Sicer že dolgo časa nisem tekel. Govorim o “zunaj tekel”. Kilometrino, ki jo tečem redno v fitnes centru nekje 3x tedensko je 4 do 6 km. V četrtek pa smo zunaj tekli 10 km. No. Bilo je rečeno da bomo tekli 10 pa je Him nekako naredil, da smo tekli malenkost dlje. Ampak ni blo panike. Čeprav moram priznat, da je bil to eden lepših in boljših tekov v sklopu ŠD Utrip. Namreč tempo je bil NORMALEN!!! Prav tako je bila ravnina res ravnina. Naredili smo malo manj kot 100 višinskih metrov na celotni 10 km trasi. To je skoraj nič. Tempo je bil prilagojen nam trem počasnejšim tekačem. Tako, da se zahvaljujem vsem 4 sotekačem, da je bil tek nekoliko bolj znosen.

Hkrati pa verjetno prepočasen za ostale štiri. Ampak so se nam počasnelam prijazno prilagodili. Srnica je sicer spet neki jamrala, da je zmatrana, da je bo šla bolj počasi. Ampak naj povem, da je bilo to res. No ne vem, če je bila utrujena. Ampak zagotovo je šla počasen tempo.

Oba spola sta bila zastopana. Govorimo o dveh dekletih in 5 predstavnikih moškega spola. Dekleti sta klepetali tako, da ju ni bilo za zaustavit. Posledica tega je bil včerajšnji dež, Fantje pa smo modro molčali in se posvečali svojim mislim. No dva dečka (po štajersko) sta še nekaj klepetala, mi trije smo bili pa bolj tiho, ker smo pač malo težje prišli do sape. Lepo je bilo, ker so se prvi štirje prilagajali nam trem. Mi trije smo v štartu itak naredili napako, čeprav je “pasalo”, da smo štartali nekoliko prehitro, smo pač želeli izpasti frajerji, medtem, ko ostali 4 tempo ni bil problem, so se pa prilagodili, kot je bilo dogovorjeno na začetku. Do nekje 7 kilometra je šlo brez težav, potem pa se je začel oglašati moj želodec. Namreč bil je prazen. Lačen… Pobral sem vse mogoče zaloge in potem je preprosto zmanjkalo. Začel sem razmišljati, če bom sploh prišel do cilja. Ampak trma je naredila svoje. V prihodnje moram biti bolj previden, da se ne bi soočal s temi težavami.

Drugače je bila pa naša skupinica resnično lepo usklajena. Tempo popolnoma usklajen. Vsi s precej podobno opremo. Ko smo se kasneje pogovarjali smo rekli, da je prav fajn, da ŠD Utrip organizira tovrstne teke. Namreč tudi to je eden od načinov kako se malo podružiš, na drugi strani pa izgubiš kakšen gram ali dva.

Upam, da zapis premami še kakšnega tekača/tekačico. Namreč več kot nas je, bolj prijetno je. Hkrati je bil sklep teka, da se bo v prihodnje nekoliko bolj prilagodilo počasnejšim tekačem. Hitrejši bodo šibal naprej, večina pa se prilagodi. Tako bo lepše, lažje,… in skupna priprava na že razpisane tekaška druženja/tekme bo slajša in boljša.

No komaj čakam četrtek. Namreč za gorske teke mi manjka še velikooooo.