Skrivnostni kupec

SK – telekomunikacije

Pred dobrimi 14 dnevi sem bil z ženko v trgovini, ki prodaja med drugim tudi mobilne aparate. Doma sem že naredil nalogo. To pomeni, da sem ženko temeljito izprašal kaj pravzaprav pričakuje od novega telefona. Obstoječi je bil star dve leti in to je pri nas doma obdobje, čas za zamenjavo telefona. Namreč telefon ga začne srat. In glede na to, da so cene ob sklenitvi naročniškega razmerja dokaj normalne, si tako lažje privoščiš nov mobilni telefon. Izbrala sva telefon blagovne znamke HTC. Do sedaj je imela telefon blagovne znamke, ki ji dejansko dela štalo. Pa tudi meni moj. Ista blagovna znamka. Katastrofa. Komaj čakam, da pridem na vrsto za novega. Upam, da se takrat spremeni politika v službi glede tega (imam službenega),…

Prideva v trgovino. Čakava v vrsti kot ena pajaca. Nekdo naju je sprejel in povedal, da morava počakati na vrsto. In čakava. In čakava. V tem času bi si lahko ogledala kako prodajno brošuro, lahko bi nama kdo potisnil v roko nekaj kar bi naju zamotilo. No pa ni. Sva čakala. Sva se odločila, da si bova ogledala razstavljene telefone. Morda nama pa kdo svetuje. No napaka v mojem razmišljanju. Glej telefone in ne sprašuje, ker pač nikogar ni na voljo. Res pa je, da je bil prodajni salon popolnoma poln. Prideva na vrsto. Kot prvo na steni vidim nek kodeks, kjer piše kako je kupec kralj (moje besede ampak pomen podoben), kako se vsakemu kupcu posvetijo, mu pomagajo…. Seveda ustrezne predstavitve tega velesvetovalca, ki se futra s proteini nisva bila deležna. Da se futra s proteini je izražala njegova zapestnica… In pa tudi njegova postava. Namreč ta mu je bila izredno pomembna. Bistveno bolj kot to, da bi nama prodal telefon. Prodajalcu razloživa, da bi rada telefon za ženo. Da bi si želela telefon kot ga že ima, le da bo (normalno) delujoč, da bo seveda novejši in da je pogoj, da ima bliskavico. Ga prosiva, da nama priporoči nekaj.  No priporočila seveda nisva dobila ker je zgolj skomignil z rameni. In ga vprašam. Katera blagovna znamka je boljša A, B ali C? In  pravi C najbolj prodamo. In mu razložim, da nama nekako C ne ustreza, ker je to pač blagovna znamka, ki nama trenutno povzroča težave. In ga vprašam kaj je bolje, A ali B. Odgovor je bil, da obojega prodajo enako. Matr vola. Mene ni zanimalo česa več proda pač pa njegovo ekspertno znanje. Namreč, če si prodajalec visoko strokovne opreme menim, da je pričakovanje več kot smiselno, da znaš stranki svetovat. No potem rečem, dajte nama prosim pokazat model blagovne znamke A (HTC) in številka. In sedaj prvo njegovo vprašanje: Barva? Jupi. Tip je postavil konkretno vprašanje: Žena pravi BELO. Tip prinese dva aparata. Prvi bele barve vendar nepravi tip in drugi črne barve in pravi tip. Vendar je pri prvem manjkal ravno pogojna zadeva. Namreč BLISKAVICA. Kaj hudič priporoča, če pa je bil to eden od pogojev???

Odločiva se za črnega. Plačava. Greva. In mi pade na pamet, da imava v starem telefonu verjetno drugačno SIM kartico, kot jo potrebujeva v novem. Seveda se je to izkazalo za pravilno. Ne štekam, kako tega ta vele strokovnjak ne more pomisliti? Ali ne bi bila ta storitev naravnost fantastična? Namreč prodajalec bi se dejansko pokazal za svetovalca, za strokovnjaka. Tako pa nama ni preostalo drugega, da bi se vrnila v to trgovino in prosila za novo SIM. NI ŠANS!!! V to trgovino ne grem več. Namreč čakam kot kreten, prodajalec se ne predstavi, čeprav ima funkcijo svetovalca, prodajalec ne opravi svojega dela svetovanja, ne pozna strokovnosti. Ne grem. Verjetno ima fiksno plačo in mu je vseeno kaj si o njem mislijo stranke. Sem pa spoznal, da se rad futra s proteini. Ampak to me nekako ni zanimalo. Tudi pogovor z njim ni bil prav nič prijazen. Prav tako se niti ni potrudil, da bi poskusil z navzkrižno prodajo. Recimo ovitek (sva ga potem naročila pri kitajcih, ker pač ni bilo ponudbe v DRUGIH trgovinah), prav tako ni ponudil kakšne druge storitve. Boli ga k… Prav tako naju ni opozoril za drug sim.

Odšla sva v drugo trgovino (žal isti ponudnik), kjer pa je bil dejansko svetovalec. Povedal vse kar sva želela vedeti in kar niti nisva pričakovala, da bova zvedela. In tip se nama je povrh tega še nasmehnil.

SK – športna trgovina

prvi del:

Zaželel sem si novo športno uro. Hočem se nagraditi, ker imam že pet tednov pavzo od kajenja in mislim, da bo tole še kar trajalo. Poleg tega je to tudi malo vzpodbuda za nove tekaške in ostale športne ambicije.

Grem na tekaški sejem. Stopim do prodajalca (mislil sem, da je prodajalec ur, pa je bil promotor/prodajalec) in ga prosim, če mi pokaže določeno uro. Vprašam ga sila smešno vprašanje: Ali mi lahko prosim poveste kakšna je razlika med uro, ki jo imam in uro, ki jo prodajate? Za lažje razumevanje gre za izredno konkurenčni uri. No hm. Stric ni imel pojma. Mi je pa vsaj predstavil prednosti ure kot take. Všečno. Žal mi na strokovna vprašanja ni znal odgovoriti… Potem ga vprašam po akcijski ceni. In pravi. Za to uro ni akcije. Pri nas lahko kupiš le s 5% gotovinskim popustom in to je to. Lahko pa te napotim k trem našim naj prodajalcem, ki prodajajo po redni ceni (Ponudnik 1: Vsebuje akcijo -15%; 431 EUR, Ponudnik 2: -16,5%; 424,18 EUR, Ponudnik 3: Ne morem narediti primerjave. ponudba ne vsebuje HR pasa). Analiza drugih ponudnikov še naredim (ponudba 4: 431 EUR, ponudba 5: 419,99 EUR, ponudba 6 (www): 419 EUR, ponudba 6; 417 EUR,…) redna cena ure je okoli 508 EUR…

Odšel sem v večjo športno trgovino v Kranju.

Pri sebi sem imel popust. In prepričan, da bom odšel domov z novo športno uro. He, he. Sem že sanjal, kako bom celo noč spoznaval novo tehnično igračko. Kar odneslo me je v trgovino… Pridem do vitrine. Urca je bila v vitrini. Cena zraven: od xxx EUR dalje. Itak ni panike. Imam popust… Se pravi ura razstavljena, cena tudi zraven. No neke vrste…  IN grem do prodajalca. Prodajalec me pogleda. Rečem mu, da bi si želel tisto uro, ki jo ima v vitrini, da pa bi si želel drugo barvo. In začne tipkati po računalniku. Čakam nekaj minut in vprašam če je kaj narobe. In mi pravi, da nima šifre izdelka. Da ne more pogledat, če jo ima na zalogi. Hm. Ta mi je malo čudna. Namreč vse te ure imajo spravljene pri blagajni ali pa dokaj blizu vitrine. No pač on ni vedel. Je pa šel kasneje pogledat. No in še vedno išče kodo. Kliče v Ljubljano. In ugotovi, da pravzaprav te ure ne prodajajo. Namreč kode nima. Lahko pa, če jo res želim, naroči pri dobavitelju… No minilo me je vse. Skratka predstavljeno uro s ceno… ne prodaja. Bravo. Da bi se posebej potrudil ohraniti stranko in jo prodati pa tudi ni bilo pretirane želje.

Lahko bi recimo prosil za telefonsko. Da me pokliče jutri, ko preveri dobavljivost, ceno…. Ali pa mi poda svojo telefonsko, da ga pokličem. Verjetno tudi oni dovolj prodajo. In imajo vsak dan kupca, ki pri njih pusti slabih 500 EUR za uro.

V trgovino se bom sicer še vrnil, če bom slučajno v bližini. Če pa bom izbiral, se bom odločil za drugo.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Blog at WordPress.com.

Navzgor ↑

%d bloggers like this: