Ta stavek me resnično moti. Sploh, ko se pojavi zraven z blagovnih znamk Mercator, Cocta, Barcaffe, Žito,… Namreč Slovenci kategorično ne bomo kupovali pri trgovcih v hrvaški lasti. Sam nimam nobene afinitete do Hrvaške, Hrvatov, hrvaških izdelkov. Prav tako nimam nobene afinitete do blagovnih znamk, katerih lastniki niso Slovenci. Vsaj ne take, da bi kategorično rekel, ker je slovensko, bom kupoval… Moje mnenje je, da smo v kapitalizmu, kjer se vsak ponudnik trudi prepričati kupca s kvaliteto, ceno,… Podprl bom določeno podjetje, ker mi je všeč podjetje in njegovi izdelki, storitve. Ne bom pa kupoval izdelka ali storitve, ki bo bistveno odstopalo po ceni ali kvaliteti od konkurenčnih izdelkov.
Dvomim, da ima kategorija “slovensko” tako močno afiniteto, da bi se jo ljudje odločali podpreti z nakupom, kljub temu, da ne poznajo pravega razloga za zanj. Če bo izdelek močno odstopal od cene konkurence, če bo izdelek močno izstopal v kvaliteti od konkurence (negativno seveda), dvomim, da bo uspel prepričati precejšnje število slovenskih patriotov za nakup. Za izdelkom mora stati tako kvaliteta, cena, zgodba (posebej podajam primer Red Bull). Če tega ni za moje pojme tudi lojalnosti ne bi smelo biti.
Glede slovenskosti pa: Podjetje, ki deluje v Sloveniji, plačuje davke v Sloveniji, če navajam primer Mercatorja (podatki iz letnega poročila 2014), obvladuje 887 trgovin s 10.646 zaposlenimi (samo v Sloveniji) – Slovenci, ima zadaj verigo dobaviteljev tudi iz Slovenije, ki imajo prav tako zaposlene Slovence, katerih podjetje/zaposlovalec plačuje davke v Sloveniji, se sprašujem čigavo podjetje je. Je to še vedno hrvaško podjetje? Če je lastnik Hrvat, ki pomaga z razvojem podjetja, s svojim kapitalom, da podjetje napreduje, če ponuja konkurenčne izdelke, storitve potem ne vidim razloga zakaj ne bi šel v Mercator po kilogram kruha, ki ga proizvaja Žito. Podjetje Žito ima zaposlenih 1.126 zaposlenih Slovencev, prav tako plačuje dajatve državi RS. Torej res ne razumem zakaj je tako sporno, da je lastnik Hrvat. Če “hrvaško” podjetje ustvarja dobiček, le tega prejme lastnik – Hrvat. To pomeni, da lastnik ustrezno upravlja s podjetjem, se pravi ima ustrezen management ali pa je sam del njega. In ravno ta Hrvat daje delo precej Slovencem in ravno ta Hrvat plačuje slovenske davke.
V Drogi Kolinski, ki upravlja s kar nekaj blagovnimi znamkami je zaposlenih cca 2.900 Slovencev (podatek sem dobil na spletni strani DK iz konca leta 2010). Zopet kar lepa številka. In kot podjetje, ki deluje v RS tudi plačuje davke. Spet je lastnik Hrvat. Spet ne pozabimo za verigo slovenskih dobaviteljev/podizvajalcev. Ampak ker gre za podjetje, ki prihaja iz Hrvaške ne cenimo blagovnih znamk, ki so jih dejansko ustvarili Slovenci. Torej so blagovne znamke sicer v lasti Hrvata dejansko zapuščina Slovenije. Cocta je svoj nastop na trgu pričela v Planici – simbol Slovenije in slovenskega športa. Naj to propade, ker je lastnik Hrvat? Če bi bil recimo Anglež, bi bilo bolje?
V vseh teh treh primerih in prepričan sem, da jih je še mnogo, želimo zaradi tega, ker je lastnik hrvaški državljan, nekako razvrednotiti blagovno znamko. In je to prav? Po moje mnenju ne. V teh treh primerih gre za Hrvaške lastnike. Ampak če bi bili pa lastniki predstavniki drugih narodov, bi bilo to v redu? Po mojem mnenju lastnik je lastnik. Če ima lastnik resen namen in znanje, da omogoči razvoj ali pa prepreči propad slovenskega podjetja, je po mojem mnenju dober lastnik. Državljanstvo s tem nima nobene veze.
Posledično to pomeni, da ima delovno razmerje cca 14.672 Slovencev. Sprašujem se koliko je še slovenskih podizvajalcev teh podjetij. Prav tako v današnjem času lahko z neko gotovostjo sklepamo, da ima izmed teh 14.672 zaposlenih ravno ta prihodek edini mesečni prihodek, kar pomeni, da s pomočjo tega prihodka živi precej ljudi. Matematike ne želim uporabljati, saj gre za precej nevarne izračune in kaj hitro lahko pripeljejo do napačnih interpretacij.
Skratka, da zaključim. Ali so podjetja, ki imajo lastnike tuje državljane resnično tuja? Po mojem mnenju, podjetje, ki zaposluje slovensko delovno silo, omogoča zadaj celotni slovenski verigi (dobavitelji, razna podjetja, ki delajo za podjetje) obstoj, plačujejo slovenske davke, pravzaprav slovenska podjetja. In tem delamo krivico. Je to prav ali ne pa naj se vsak odloči sam.
Hotel "Na kljuki" 
Oddajte komentar