Tek 4 mostov prvič

Prijava: narejeno
Ćakamo dogodek. Počutje zjutraj izjemno. V pričakovanju dogodka. Majica (posebna) pripravljena. Športni copati pripravljeni. Zajtrk: čokoladno koruzi kosmiči ali nekaj takega.
Ura priganja. Gremo. Ura je 10:50. Smo v štartnem boksu. Pri organizatorju nekaj malega zmede. Res nas je veliko. Poudarjajo, da je varnost pomembna. Se strinjam. Razdelimo se v dve skupini. Seveda sledimo svojima dvema naj vzgojiteljicama: Ani in Damjani. Oni sta itak super. Dobro delata z nami. Veselim se vsakega dneva posebej, ko grem v vrtec.
Ampak danes smo skupaj. Na Teku štirih mostov. Tukaj smo vsi enaki. Kljub temu, da je sobota, vseeno prideta. Zaradi nas. Zato, ker smo skupaj. Ker mi smo team. Danes ne tekmujemo. Čeprav vem, da me bosta Lana in Jure prehitela. Pa nič hudega. Pa Lara je tudi hitra. Sploh ni pomembno. Glavno, da tečemo. Pa dobila sem že novo majico. Po teku sledi zaslužen sladoled. Oči, mami, tavelka navijajo.
Štart. Gremo. Dajmo vse od sebe. No ne vse. Tečemo, da nam je komot. Mogoče se vidi že napredek zaradi mojega prvega skakalnega treninga. Pa čeprav sem samo gledala. Tako pač je. Počasi je treba začet. Nikamor se ne mudi.
Aha, ovinek. Zdaj je senca. Na soncu je res vroče. Pa kje so moja sončna očala. Aja… Doma. Aha, tamle spet zavijamo. Še malo. In kmalu bo cilj. Tamle zgleda precej nepregledno. Pa še neki čudno so spremenil progo. Kar v nek lijak gremo. Aha. Tamle je oči. Me že čaka. Ok. Grem k njemu. Malo sem utrujena. Ampak res čisto malo. Zdajle pride na vrsto sladoled. Oči me že dviguje čez ograjo.
Super je bilo. Dobra organizacija. Celo bolje kot lani. Pa že lani je bilo super. Tudi veliko več otrok je prišlo. Se mi zdi, da tole postaja čedalje večje, bolje. Ko že misliš, da ni mogoče nadgraditi, pravi oči, da stric Igor preseneti. Nadgradi. Dobro mu gre. Tudi očitu je všeč, da se tek razvija. Vesel je za Igorja in vse organizatorje. Oči pravi, da komaj čaka večer, ko boš šel tečt še sam. Pa veseli se, da bo srečal utripovce. Tam bo tudi una turšica, ki gre s tavelko na morje. Tavelka se boji, da bodo vsak večer tekli. Očita skoz sprašuje. Jest vem, da bi zmogla. Malo pa me skrbi za tavelko.
Komaj čakam drugo leto. Drugo leto tečem pri starejših. Pri šolskih otrocih. To se bo treba bolj potruditi, ker bo daljša proga. Se že veselim.
Pa polno dogajanja je na Mestnem trgu. Polno ljudi. Tamle ene plesalke plešejo. Pa neki se mečejo. Pa štanti. Oči pravi, da jih pričakuje še več.
No zdaj nas oči pelje na kosilo. Sem si zaslužila. Pa tudi tavelka in mami. So vsi navijali za mene. Moram si povrniti moči.
Škoda edino, da ne bom mogla drugo leto teči z Ano in Damjano. Grem v šolo. Bo pa una turšica mogoče tekla. Od Gaje…

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Blog at WordPress.com.

Navzgor ↑

%d bloggers like this: