Motivacija je prišla

Jap. Včeraj po Wings for life teku. Šel sem tečt. Po dolgem času. Januarja sem bil zelo priden, feb, mar in april pa malo manj. Ampak včeraj je motivacija prišla nazaj.
Sicer niti ne vem kako sem jo točno izgubil. Kar nekam je odšla.
Ampak včeraj sem jo našel. Po mojem na nekje 10 km. Takrat se je vključil avtopilot. Tekel sem brez težav, nič hodil, priden bil. Sicer hitrost ni bila ne vem kakšna ampak to meni pravzaprav ni pomembno. Pomembno mi je, da tečem. Pomembno mi je, da pri tem uživam. In pomembno mi je, da po teku nisem pretirano utrujen in da ni ne vem kako hudih bolečin.
No včeraj je bilo vzdušje izjemno. Res super. Bilo nas je okoli 2.000 tekačev v Sloveniji. Pozitivna energija na vrhuncu… Vsi smo bili prijatelji. Ni bilo problem rečt eno ali dve z nekom, ki ga nisi nikoli videl.

Vesel sem bil, da sem hkrati tekel s prijateljem, sodelavcem,… tega teka sem se po eni strani veselil tudi zaradi tega, ker sem vedel, da bova tekla na istem teku. Skupaj je brez veze. Ne bi bilo užitka ne zanj in ne zame. Na začetku nekaj malega pogovora ob kavici in na koncu analiza ob pivu/radlerju… Super je bilo. Niti omembe službe, kot da naju ni ravno to povezalo. Bila je čisto druga dimenzija. Morda bolj v mojem svetu kot njegovem pa vendar.

To je bil za mene prvi tovrsten tek. Moram reči, da organizacija izjemna, da kar nekaj navijačev ob progi, ki so prav lepo vzpodbujali nas tekače. Ves čas trase se je vila res pozitivna energija.
Imel sem celo srečo, da sem tekel zraven/okoli/pred/za našim velikim smučarjem, štajercem Filipom Flisarjem. Tip je LEGENDA!!! Cel čas teka se je zezal, spodbujal ostale, delal selfije s tekači, bodril navijače, skratka res vlival pozitivno energijo. Poskrbel je za res izjemno vzdušje. Če je bilo že samo teči užitek, lahko rečem, da je bilo ob njem teči še bistveno večji užitek. Namreč to je bila neke vrste prava komedija. Mogoče sem zaradi njega spet našel svojo motivacijo. Saj bi šel teči že danes, pa nekako čutim eno “sladko” bolečino v nogicah, ki pa bo upam že jutri odšla kam drugam.

Drugo leto bo treba ponoviti. In upam, da z daljšo razdaljo. Nekje mora biti cilj. Če pa ne bo pa nič hudega. Nima veze. Važno je sodelovati ampak še bolj pomembno je ob tem uživati.