MENE NE BO NOBEN JEBO

Danes sem bil na predstavitvi knjige MENE NE BO NOBEN JEBO avtorja Kamenka Kesarja. Saj ne rečem. Danes se je bilo težko odločit. Naj grem tečt s ŠD UTRIP. V bistvu sem cel teden razmišljal kam naj grem. Naj grem tečt in delat nekaj dobrega zdravega za telo ali naj grem na predstavitev knjige dobrega prijatelja, dobrega blogerja, dobrega marketingaša, skratka človeka, ki ga res izjemno cenim. Je pa res, da je štajerc. No saj štajerci so ok ampak samo določeni. In Kamenko sodi med njih. Pa saj nisem nek rasist ampak res štajerci so malo drugačni. Drugače govorijo, drugje živijo,… Namreč govorijo eno svoje narečje tako, da včasih rabim slovar, da jih razumem, živijo pač v Mariboru ali njegovi okolici. No Kamenko je naturaliziran ljubljančan. Mogoče že zaradi tega bi šel. Ampak po drugi strani pa sotekači iz ŠD Utrip tudi niso kar tako. Vse tiste srnice, gamsi,… OK o gamsih ne bom razpredal… Si bo kdo kaj čudnega mislil. Ampak potem sem se odločil. Ja odločitev je padla. Ne grem zaradi Kamenka. Grem zaradi njegove partnerice. Je tako bolj moško. Jo bom vsaj v živo spoznal. Da spoznam to medijsko zvezdo, to Kamenkovo sopotnico, to njegovo muzo. To me je zanimalo. Da vidim to inspiracijo. Mogoče bo še mene inspirirala. Po drugi strani pa sem poskrbel za svojo dušo saj sem šel na kulturno prireditev. Namreč pričakoval sem kulturni dogodek, ki me bo obogatil z duševno hrano. Me prav nasitil. No hvala bogu je bila na tem dogodku tudi prava hrana. Tko Kranjska klobasa, pa ne hrvaška, tista prava slovenska. To lahko zatrdim. Sem videl nalepko. Pa dobri sirčki. No to sigurno ni uredil Kamenko. Je zagotovo poskrbela njegova muza.
No program je bil pravi. Tako po Kamenkovo. Ne bi pričakoval prav nič drugače. Simpatičen, sproščen, zanimiv. Všeč mi je bilo, da sta v programu sodelovala tudi njegova hčerka in sin. Matr sta velka. Sina sem videl po mojem nazadnje takrat ko je bil dojenček. Enkrat pri Kamenku doma, še v civilizaciji. Takrat še ni imel dolgih las. Je bil čisto drugačen. Danes ga na cesti zagotovo ne bi spoznal. In hčerka. No o hčerki samo berem. Ampak je po mojem izrezana ženska verzija Kamenka. Ta mu bo še dala vetra.
Jap imam tudi njegovo knjigo. Kako pak. Drugače ne gre. Seveda tako s Kamenkovim posvetilom. Zdaj bom to knjigo spravil v sef tako, da je otroci ne dobijo. Tako, da se niti malo ne uniči. In potem jo bom čez nekaj desetletij prodal. Takrat bom zagotovo zaslužil z njo. Na veliko. Pač sem bančnik. Moram razmišljat. V bistvu bo knjiga moja pokojnina.
Tako moj dragi ŠD Utrip. Ne mi zamerit. Sprejmi moje opravičilo. Danes nisem mogel iti tečt. Danes sem pač postavil dušo na prvo mesto. Aja pa še večerjo sem dobil. Tako da sem bil na koncu sit.

HVALA KAMENKO. Upam, da pride nadaljevanje.

P.S. Ne ljubi se mi popravljati zapisa. Namreč ravno sem ugotovil, da hčerke ni bilo tam. Jo je ena punca samo citirala. Ampak vseeno (iz njegove knjige ugotavljam), da je navihana.