Zapustil me je…

Doživel sem osebni poraz. Ne vem kaj naj naredim. Razmišljam. Kar nekaj časa sem zbiral pogum. Dejansko me je sesulo. Nisem si mislil, da sem tako navezan NANJ. 11 let sva dobro sodelovala. 11 let sva se lepo razumela. Zdaj pa to. V bistvu je teh enajst let minilo zelo hitro. Delila sva si intimo. Zdaj je odšel. Skoraj brez slovesa. Niti potrudil se ni, da bi to naredil nekoliko lažje. Zapustil mi je praznino v srcu. Ne vem kako bom zapolnil to praznino.
Moj oče je avtomehanik. Ta poklic mi je po eni strani tako približal, po drugi strani pa tako priskutil. Do mehanikov, do kleparjev mi je vsadil močno strahospoštovanje. Navsezadnje z njimi delimo intimo. Namreč delimo z njimi svoj avto. Svetinjo. Pravijo, da se avtomobila, žene in zobne ščetke ne posoja. Torej se avtomobila ne posoja.
Prejšnji teden me je zapustil MOJ mehanik, MOJ avto mojster, šef delavnice. MOJ avto guru. Z NJIM sva zgradila zelo iskren odnos. Vsakič ko je avto le malo zakašljal ali posmrkal sem ga pripeljal k NJEMU. Zdravniku za avtomobile. Pozdravil ga je hitro, brez večjih bolečin. Avto mi je bil hvaležen. Zjutraj ko sem mu ga pripeljal mojega avtomobila ni bilo potrebno posebej seznanjati z NJIM. Tudi onadva sta zgradila prav poseben odnos. Brez težave mu je pustil, da mu je pogledal v drobovje. Ampak samo NJEMU. Nikomur drugemu. ON je znal z njim. Moj avto je bil vesel, da sem mu našel tako dobrega zaupnika.
Zdaj pa ga ni več. Odšel je. Namreč zapustil naju je in odšel k največjemu delodajalcu – ZPIZ. In ostala sva sama. Sedaj pa mu je bilo potrebno zamenjati copatke. Tiste njegove lepe. Obuti mu je bilo potrebno nove, na njegove nežne nogice. In sem ga peljal na staro mesto. Vendar tam ni bilo NJEGA. Videl sem, da je moj avto nekoliko žalosten. Strah me je bilo. Kako bom zopet naredil pravi odnos z novim AVTO MOJSTROM. Prav strahoma sem odšel v pisarno šefa. Občutek sem imel, da me bo nekaj napadlo. Kot bi šel v pekel. Razmišljal sem kaj bo rekel moj avto. Ga bo sprejel? Novega zaupnika? Bosta zgradila lep odnos? Bo tudi njemu pustil, da mu brez težav pogleda v drobovje? Mu dovolil, da mu pregleda njegov izpušni sistem? ON mu ga je lahko. Brez obotavljanja.
In stopim notri. Takoj sem začutil hlad. Nekaj mi je govorilo, da to ne bo dobro. Videl sem njega. Mrk pogled. Nobene prijaznosti. Nobenega nasmeha. Njemu naj zaupam moj avto? Ne vem. Nisem prepričan. Mi bo moj avto zameril? Predstavila sva se drug drugemu. Stisk roke je bil hladen, neprijeten, brez prave energije. Pogledal me je čisto uradno. V primerjavi z NJIM je bilo to čisto drugače. No novi me je vprašal strogo kaj želim. Povedal sem mu, da moj avtoček potrebuje nove copatke. Pogledal me je kot da sem ga prosil nemogočega. Srepo me je pogledal. Srce mi je razbijalo. Bo naredil. Skoraj zavpil je, ko me je vprašal ali bom zdaj kupil ali ne. Naj se odločim. MOJ mehanik bi mi rekel: “Bova pogledala in uredila”. In ti bo rekel prijazno, spoštljivo. Ta pa nadaljuje. Ne vem, če imamo gume na zalogi. Kaj naj si mislim? Naj bo avtoček brez copatk. Ga bo zeblo v te njegove nežne nogice. Zazeblo me je pri srcu. On že ne bo šlatal mojega avta. Ampak po drugi strani pa tudi nisem upal oditi. Bi se me zapomnil. Lahko bi nama še škodoval. Naredil kaj grdega. Tega si ne želim. Sploh pa tega ne privoščim mojemu avtočku, lepemu, nežnemu, prijaznemu. Na zalogi ni imel pravih gum. Kaj sedaj? Zabrusil je, da bodo punce, ki sem jih komaj opazil saj so polne strahu lezle za prodajni pult, poskusile urediti, da bom prejel gume še danes. Mislim, da so videle moje solzne oči. Videle so pogled, ki jim je odgovoril, da naj se me usmilijo, naj se usmilijo moje avtočka, njega, ki tam nemočno čaka, da dobi sveže, nove, mehke copatke, ki ga bodo ponovno grele.
Zapustil sem ga njemu. Njemu, ki ga ne bo vzljubil. Cel dan sem razmišljal ali bo moj jekleni konjiček mene dejansko pripeljal domov ali ne. Namreč lahko da bo moral ostali v zaporu, pri temu neprijaznemu pazniku. Na sreči me pokliče čez dve uri, da je avto fertik. Spet brez kakih čustev. Odložim telefon. Razmišljam. Ali naj tečem do mehanika in odpeljem avto ali pa naj ju pustim še malo skupaj. Mogoče se pa ujameta.
Ko prevzamem avto sklenem, da tega mehanika moj avto ne bo več videl. Je neprijazen.