Slovenci zahtevamo od naših športnikov, da zmagujejo, In takrat jih častimo, vpijemo njihova imena v nebo, ko pa uspehi padejo pa so skoraj izmeček slovenske družbe. Je to fer? Ne ni. Nismo pripravljeni spodbujati. Spodbujamo samo zmagovalce. Danes se je začela skakalna sezone. Od naših orlov kar samoumevno pričakujemo, da bodo zmagovali. Da bodo osvajali medalje. Brezkompromisno. Vsako tekmo, ki jo gledamo pričakujemo, da bomo namesto svetovnega pokala pravzaprav gledali državno prvenstvo, kar pomeni, da se bodo dejansko naši orli pomerili med sabo, da bodo zasedali najvišja mesta. Ampak niti se pomislimo, da so pravzaprav ti naši orli dejansko v visoki svetovni eliti. Pa kaj če ni medalje. Zagotovo so med top 10 na svetu. Pa kaj, če ne osvojimo vsaj prvega mesta.
Ali sploh pomislimo kaj ti fantje delajo? S svojo pojavnostjo dejansko delajo promocijo zdravega življenja. Delajo promocijo dobre volje. Delajo navsezadnje promocijo Slovenije. In to na edini pravi način. Z zdravim, pozitivnim in predvsem ne konfliktnim odnosom so pravi ambasadorji naše države, nas Slovencev. Ali sploh pomislimo, da so se ti fantje odrekli (v večini) izobrazbi, nekemu najstniškemu življenju, da narišejo nasmehe na naš obraze. Ali sploh pomislimo, da se ti fantje v nekaj letih športne kariere dejansko odpovejo določeni prihodnosti, ki bi jim ravno v njihovih najboljših letih (ko so športno aktivni) dejansko prinesla osnovo za njihovo delovno kariero?
Ne razmišljamo o njihovih žrtvah. Razmišljamo samo o tem, da zmagajo.
Ne razmišljamo o tem, da slovensko gospodarsko dejansko zelo težko financira vse te izjemne športnike. Namreč veliko slovenskih športnikov je zelo dobrih in vsi potrebujejo denar za trening in opremo. Ne razmišljamo tega, da ti fantje dejansko ne prejemajo neke hude plače, pač pa v večini plačo policaja ali vojaka.
Ne razmišljamo o tem, da ti fantje večino svojega časa ne preživijo ob svojih družinah, saj so na treningih, tekmah…
Ne razmišljamo o tem, da so dejansko svoje celo življenje podredili izključno športu.
Mi raje rečemo, da je to njihova služba. Ampak če bi bilo to res, potem bi morali imeti tudi oni odmerjen 40 urni delovnik. Bi morali imeti urejen delavnik. In primerjava z nami? Jaz recimo zdajle gledam skoke, pišem tale zapis in spremljam tekmo. Zraven me boža žena, hčerki sta ravno tako ob meni, zebe me ne, pijem krasen čaj in grizljam čips. Verjetno podobno kot ostali gledalci. Kaj pa oni? Skakalci so kot gladiatorji v areni, kjer se borijo na sodoben način, da odnesejo celo kožo. Mi pa kot levi čakamo njihov uspeh.
Dajmo jih podpirat tudi v nekoliko manj briljantnih časih. Tako bodo čutili, da smo z njimi v dobrem in slabem. Ne povzročajmo še dodatne presije na njih, saj jih to obremenjuje, ne pomaga ravno vsem in vsem ne pomeni to dodatne vzpodbude pač pa velik pritisk.
Hotel "Na kljuki" 
Oddajte komentar