Odpoved tiskane revije

Danes sem ženo prosil, če mi odpove zadnjo tiskano revijo, ki jo imam naročeno. Kruto ampak resnično. V bistvu razmišljam, če sem naredil prav. Kaj pa če bi rekel ne še. Mogoče jo bom pa bral. Ampak če naredim analizo mojega branja,… je zgodba popolnoma drugačna.

Pred leti sem si naročil eno tako malo bolj soft strokovno revijo. Prejemam jo vsak mesec. Lepo jo zavijejo v folijo (vrečko), da se je na izgubi kakšna direktna pošta ali dodatek, ki je zraven. In danes, ko imamo revijo pri hiši že kake 14 dni, je še vedno v foliji. Katastrofa! Pa je res?

No pred leti sem jo prebral recimo vsak drugi mesec. Večinoma je bilo temu krivo, da enostavno nimam časa, po drugi strani pa volje za branje revij. Čeprav je še vedno prijetno vzeti revijo v roke, prebrat, prelistat… Ampak po drugi strani sem že nekaj let uporabnik Android telefona. Služba mi omogoča, da imam telefon z velikim ekranom in dost močno zmogljivostjo, po drugi strani mi služba omogoča, da imam ipad, tablico, kjer je ekran ravno dovolj velik, njene zmogljivosti pa so skoraj neverjetne. In tako imam na tablici ikone dejansko tiskanih medijev. Hm. In kadar imam čas, to je v veliki večini zvečer predenj grem spat, preberem te novice kar na tablici, čez dan pa spremljam dogajanje na telefonu. Pač kar je bližje oziroma zahteva “manj” napora. Namreč tablice nimam ves čas pri sebi, če pa sem brez telefona pa … Groza, obliva me leden švic, če ni pri meni. V minuti ugotovim, če sem brez telefona. In kako to vidim? Ker dejansko ne zvoni. S telefonom sem povezan tudi svojimi prijatelji s katerimi si ne vzamem časa, da bi šel na pivo in se dejansko v miru pogovoril in rešil svet (to je takrat ko pač popijem tretje ali četrto pivo). Torej socialna omrežja pomagajo, da ostanem v stiku s prijatelji in tako tudi spoznavam nove. Ni več prijateljskega stiska roke, ni več smeha, pač pa samo he, he ali pa :). Matr kam gre ta svet. S pomočjo teh naprav sem dejansko na več koncih hkrati. Namreč, na sestanku in v zunanjem svetu, kjer kdo napiše kaj se mu je zgodilo ali pa kje je nekdo naredil kolesarski ali pa tekaški oziroma gorniški izlet (ravno videl, da je kolega na kolesu naredil enega selfija, tekaška prijateljica je v hribih naredila posnetek snega in tekači iz tekaške skupine imajo delavnico teka). Na delavnico sem itak pozabil, kar mi je kar malo žal ampak včeraj komaj prišel in Portoroža, bil na poslovilcu od mojega mehanika, ki je skrbel za moj avto (res fejst človek). Poslovilc zato, ker je šel k najmnožičnejšemu delodajalcu (ZPIZ)….

V četrtek in petek sem bil na #sporto konferenci. Poslušal sem predavanja na temo športnega marketinga, spil pivo s kolegi s katerimi sem se spoznal v Sočiju in drugimi s katerimi sem se nazadnje videl pred enim letom (na sporto konferenci)… No in kljub temu, da sem se z večino videl pred enim letom, smo nadaljevali pogovor kot da bi se videli nazadnje dan ali dva prej. Itak smo vsi povezani na FB. In tam vidimo kaj se s kom dogaja. Zdaj sem se tudi že navadil, da me kdo vpraša, kako sem odtekel Ljubljanski maraton in se ne sprašujem kako je to vedel, saj mi nisem povedal… Itak FB je vir informacij, seveda, če jih deliš.

Tudi na predavanjih na konferenci sem sam in velika množica ostalih pošiljala v svet razne poste od fotografij do misli ali pa enostavno pogledal na FB kako so se zdela predavanja komu drugemu. Med predavanji sem prebral kar nekaj novic in slišal nekaj novega. Sicer manj kot prejšnje leto (lani sem bil prvič in po mojem mnenju so bila predavanja lani boljša) pa vseeno je bilo vredno iti. Ni bil zapravljen denar. Če slišiš vsaj dva ali tri dobra predavanja, ki ti pustijo sled in razmišljanje. Recimo danes razmišljam o primerjavi med digitalnim in tiskanim medijem. Tiskan medij dejansko izgublja. Tisti mediji, ki se niso prilagodili času, da imajo tudi svoje strani tako na www kot na mobilnih platformah po mojem mnenju izgubljajo, razen če niso res neka specifika. Saj če že pogledam sebe imam časopis v rokah zgolj v tajništvu uprave, ko čakam na sestanek in še to je posledica tega, da imam skoraj prazno baterijo na tablici ali pa na telefonu ali pa preprosto tablico pozabil v pisarni. Tiskani mediji prav tako ne omogočajo poglobljenega poročila o odzivnosti, prav tako tiskani mediji omogočajo manj kreativnosti. Tiskani mediji prav tako ne omogočajo tega, da bi bral dve različni novici na enkrat (dejansko se da), prav tako tiskani mediji ne omogočajo dodatnih novic in razlag, ker si pač omejen na nekaj statičnega. Če gledam še drugo stran, tiskani mediji niso EKO. Namreč za to, da lahko preberem nekaj so morali enkrat v preteklosti posekati drevo pa še pametnega leada ne moremo spraviti iz tiskanih medijev. Vsaj ne pametno dokazljivega. Pri tiskanem mediju prav tako ni impulzivnih nakupov, pri tiskanem mediju prav tako ne moreš komentirati, razen če napišeš na rob, pod pogojem, da je papir ustrezen… Da pa članek deliš oziroma ga posreduješ (v tiskanem mediju) je pa tako ali tako prevelik napor.

Se pravi je odpoved revije smiselna poteza. Saj je tako ali tako ne preberem. Niti noben član moje družine. In tako počasi vidimo padanje naklade. Škoda… Na eni strani gre pa zgolj evolucijo razvoja tiska na splet.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Blog at WordPress.com.

Navzgor ↑

%d bloggers like this: