PREHOD ENERGIJE

No tale zapis mi je sugeriral moj sotekač. Matr kako se to smešno sliši “moj sotekač” iz ŠD Utrip. V bistvu je precej glup zapis “moj” sotekač, ker že z uporabo besede sotekač (V SSKJ te besede sploh ni), je pa tekač (športnik, ki goji tek).
Torej v teku prehaja energija. Hm. Kakšna energija? Če recimo tečeš s kako hudo srnico, potem je lahko to celo dvojna energija. Če tečeš z ženo je lahko to enojna, dvojna ali pa celo trojna energija. Namreč enojna je, da se matraš sam s sabo. Dvojna je lahko negativna ali pa pozitivna. Namreč žena lahko energično teče za možem ali obratno, ker je pač eni ali drugi naredil kakšno neumnost, trojna energija pa… hm… hotel grm…pravijo.

No jaz imam rad, da imam polno energije pri teku. Namreč le tako lahko tečem z veseljem. Lahko pa energija celo prehaja iz tekača na sotekača, temu se lahko reče motivacija ali pa vlečenje. Spomnim se, da ko sem začel teči sem se tako ali tako spraševal kaj mi je tega treba. Dejansko nisem razumel zakaj res tečem. Je to nek človeški nagon, želim pred čem ubežati, želim kaj uloviti,… prav nič od tega. Potem sem si začel iskati oporne točke. Morda kako luštno… in jo opazuješ in čas nekako mine. Ti pa seveda kao z nasmehom tečeš. Mogoče te pa ona opazi. Itak ni fore, ker “pes, ki laja, ne grize” praviloma. Pregovor je dejansko pravilen, ker še nisem videl psa, ki sočasno laja, da bi grizel. Je pač zaseden z laježem. Tudi pri psicah je tako. No zakaj posebej izpostavljam psice, namreč psica je ženskega spola, ko pa govorimo o dejanski ženski je pa to popolnoma drugo. Ženska lahko naredi tri stvari hkrati. Moški žal ne. Če pa je v tem moškem kaj ženskega ali ima kakšne drugačne občutke, pa ne bom komentiral. Tako, da tisti, ki bere in si reče, da on pa lahko, si je ravnokar priznal kruto dejstvo :).

No prehod energije. Nadaljujmo. Torej energija, jaz bi ji bolje rekel motivacija res prehaja med tekačem in tekačico. Raje uporabljam tak izraz ker prehajanje energije med dvema tekačema me spominja ne nekaj, kar me nekako odbija… No ta motivacija in seveda bi temu lahko rekel tudi nekakšna energija res prehaja. Že če pogledam sebe se ta proces prične že doma z razmišljanjem, če naj sploh grem na tek, ker se mi pač ne ljubi, ker sem preveč utrujen, ker me pač boli nekaj (pač to si zmislim) in potem seveda ne grem. No napaka. Odkar tečem v tekaški skupini ŠD Utrip je to drugače. Namreč tja pridemo z namenom. Mislim, da je tek le neka oblika druženja. Dejansko pridemo na tek, da se družimo in tega druženja ne želimo izpustiti. Zoprno je zadnje čase le to, da ko jaz tečem z njimi, da ko se prislinim v kakšno tako manjšo družbo vsi utihnejo. Prej slišiš čeblanje, kot da želijo priklicati dež, potem pa pridem jaz zraven, pa kot da bi jim zalepil usta. Sploh ne razumem. Mogoče pa je kaj narobe z mano. No po drugi strani pa ko meni ali ne napišem svojega umotvorja pa pravijo, da so me pogrešali. Mogoče je pa to zgolj iz prijaznosti. Hm. šele zdaj sem pričel o tem razmišljat…
Recimo srnica je začela raje uporabljati mp3 kot pa da bi poslušala koga ali pa da bi se pogovarjala. V bistvu čuden način prehajanja energije.
Po drugi strani pa to druženje dobiva mogoče višji pomen. Namreč kljub temu, da je druženje somislečih jih vseeno zanima še kaj se bo zgodilo na samem teku in kaj se bo zgodilo po teku. Namreč kakšne umotvore bo pisal Leon po teku. Mogoče pa si samo domišljam.