Vabilo na skupinski tuš

Ko od kake srnice dobiš povabilo na skupinski tuš se začneš spraševati kakšne namene ima. Če pa prehitro prebereš mail prebereš pa še kakšno neumnost zraven.

No danes sem prejel takšno vabilo. Žal je bilo omenjeno zgolj simbolično, saj je to pomenilo skupni tek z dodatkom dežja. Namreč napoved je bila, da bo spet deževalo. Ko pretehtaš kaj je bolje ali se nekako izgovoriš, ker si pač pussy in ne želiš teči po dežju ali pa greš tečt, začneš iskati razloge za in proti. Namreč za razlog je, da boš naredil nekaj za sebe, da boš spet v prijetni družbi in da imaš mogoče srečo in opazuješ WET T SHIRT CONTEST. No potem razlogov proti niti ne najdeš.

No v vabilu je bilo tudi, da gre za ravninski tek. Žal je bila beseda ravninski v narekovajih. In ker maile berem površno, tega seveda nisem videl. Sem pa to zvedel, ko sem se vračal po “ravnini” nazaj. No takrat sem dosegel ravno 238 višinski meter oziroma prišel iz “doline”, ki leži na višini 351 v.m., prišli pa smo na višino 526 v.m.

Temle tekačem iz ŠD Utrip nekako ni jasno kaj je ravnina. Mislim, da jih bom enkrat povabil v Ljubljano in jim pokazal, da ravnina pomeni, da ni višinskih metrov. Po SSKJ ravnina pomeni:  navadno večji raven svet: to pomeni brez vzponov. No mislim, da sem zdaj spoznal vse njihove tekaške terene. Tako da zdaj me ne bodo mogli več nategnit. Zdaj bom vsaj vedel kaj me čaka. Da ne bo razumljeno narobe. S člani ŠD Utrip je užitek teči. Vsi so pozitivci. IN brez slabih misli. Vsaj nisem jih še zasledil.

No danes se je začelo dosti bolj obetavno. Ker po cesti tečemo v gosjem redu sem bil v primerjavi bistveno bolj pameten. Tekel sem namreč za ženskami. Sicer mi pa to ni dosti pomagalo, ker so te ženske precej pospešile tempo in sem ostal skoraj na istem kot zadnjič. Začetek je bil kar se tiče ravnine tudi precej obetaven, čeprav ko smo zavili proti vasi (če se temu tako reče) Sopotnica pa je bila zadeva malo manj obetavna. Cesta se je začela nekako vzpenjati. Sem si rekel, da to je zagotovo zgolj slučaj. No in ta slučaj se je vlekel precej dolgo časa. In nikjer ni bilo niti kančka ravnine. Cesta se je ravno prav napeto vlekla. Žal ne zame. Za njih pa zagotovo, saj so mi razložili, da če bom pridno treniral, da teh klančkov, ki so se meni zdeli prav brutalni, ne bom niti več čutil. Seveda. Glej stvari optimistično. Čez 10 let res ne bom čutil klančka. Namreč takrat bom pa ja imel dosti kondicije. Ja itak…

Moram pa priznati, da lepo napredujem.Vsaj počutim se tako. Komaj čakam, da grem v soboto, če bo vreme dalo res na eno ravninsko traso. In da vidim primerjavo, če sem kaj naredil na hitrosti in prav tako na utripu. Namreč zdaj dejansko tečem skoraj ves čas druge proge. To pa bo pravi pokazatelj.

No danes smo naredili skoraj 10 km v eni uri. Sploh ni slabo, sploh glede na to, da so bili to višinski metri.

Joj skoraj bi pozabil. Ena res lepa gesta, čeprav res ne bi bilo potrebno. po drugi strani se pa zaradi tega še bolj prijetno v vaši sredini. NA koncu, ko sem se vračal, in itak nisem mogel dohitevat teh hitrih jelenčkov in srnic, se je eden od tekačev odcepil in me počakal, da sva zadnje cca 3 km tekla skupaj. Res lepo… Hvala.

Pa še tole: Skupinskega tuširanja ni bilo. Prav tako ne WET T SHIRT CONTEST, ker so se vremenarji pač zmotili…