Večerno tekanje s ŠD Utrip

Krasen začetek teka v okviru tekaške skupine ŠD Utrip napoveduje naslednji stavek:”Letos bo teke nadzorovala tekačica, ki že veliko let teka po vseh možnih poteh in ne znamo povedati katere poti se še ni dotaknila. Vem, da bo tudi njen tempo umirjen in da ji bomo iz tedna v teden bolj dihali za ovratnik ;-“.

Torej sliši se tako lahkotno, simpatično, skratka nekaj kar le težko odvrneš. ŠD Utrip deluje v okviru vasi Zminec. Prav vse, ki sem jih do sedaj spoznal iz omenjenega društva so naravnost super. O temu društvu sem že nekaj napisal.

Torej itak je bila noč. Pač ura osem zvečer. Pridem na zborno mesto. Tam simpatična punca, vsaj tak občutek sem imel. Malo mi je bilo nerodno. Jest pri svojih rosnih mladih letih blizu 40, ona pa nekoliko mlajša… Ok. Razmišljam, če sploh stopim iz avta. V bistvu je zgledala kot ena srnica. No si rečem, pejmo iz avta. Ti si tukaj prišlek. Se moraš predstavit. Pa še itak si tip s polnim mačističnim egom… Pa še takale mladenka. Hočem vzet nočno lučko… KRETEN!!! Doma je. Matr, nič pejmo. Boš brez lučke. Prejšnjič je pisalo, da je bilo 11 tekačev, zdaj jih bo kmečjemu več… Itak je že drugi trening. Na prvega ponavadi ljudje pozabijo… No se predstavim. Ženska me vika. Ok. Matr. To pomeni, da na hitro pomendra z mojim egom… Se počutim, kot da sem starejši precej let. Mi je jasno. Niti sanje niso več dopuščene… No počasi pridejo tekači. In ta počasi se kaj hitro zaključi. Pričakujem kakih 15 tekačev. No številka se je ustavila bistveno prej in bistveno manj kot 11. Aha signal, da nekaj ni v redu. Napovejo cilj. Kot bi me kdo po glavi. Te se ne zezajo. Oziroma spet nisem prebral navodil. Itak. Torej gremo proti Nacetu. To pomeni kar nekaj višinskih metrov. No začnemo. Začnemo dokaj hitro. Nič kaj v zvezi s stavkom, ki govori o umirjenem tempu… Grrr. No in začnemo teči v hrib. Tempo kar ne popušča. Usmili se me en sotekač. Po mojem sem se mu čisto zasmili. Verjetno je videl, da sem že čisto objokan. Tam čisto sam. V divjini, kjer me lahko napadejo kakšne hude živali.. Še dobro da ni bila kakšna ženska. No sotekačica se je trudila, da bi mi posodila nočno lučko. Samo ego ni dovolil, da bi si še bolj delal sramoto. Da me še bolj gleda, kako sem kreten počasen. Ob njej gazeli, jaz slon. Pa to ne gre. Jaz sem moški. Tarzan. Sem hitrejši, močnejši od nje… Ja itak. Pozabi. Trot si nisem dobro prebral uvodnega stavka. Ženska pač pogosto teče…

Torej greva s sotekačem, lepo počasi, lepo počasi čebljava, tako družno. Bilo je naravnost super. Mi razloži svoje bistvo: Pravi, jaz tečem sam, ti malo za mano (še en k pometa z mano…),  brez veze. Raje malo počasneje, pa greva skupaj. Si delava družbo in še kako rečeva. Ta filozofija mi je všeč. Tip je car. Lepo tako pretečeva do konca.

In EPILOG: Torej ob torkih gorski teki, ob četrtkih ravninski. No ni slabo. Družba je super. Vsaj tista, ki se je lahko držim.Ampak obljubim, res obljubim. Z rednim treningom se vam bom počasi približal. Pa naj mine pet ali pa 10 let. Ne sej ne. Komaj čakam naslednjič.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Blog at WordPress.com.

Navzgor ↑

%d bloggers like this: