Jap pred nekaj meseci sem imel idejo, da se prijavim na 42 km. Torej tečem od leta 2012, naredil nekaj tekaških km, precej od tega v hrib… In se se zamislil, da letos bi pa lahko. Seveda, če bi se potrudil. Torej časa je bilo rečmo da dovolj. Čas, ki sem si ga takrat postavil je bil okoli 4 ure…
No začel sem pridno. Najprej 40 km na teden, potem 50 km na teden. Dolgi teki so prišli do nekje 15, 16 km… In forma je napredovala. Nisem forsiral, nisem se neki matral, da sem pretekl te dolžine. V bistvu sem užival. No potem pa… bum, tresk…
Torej najprej težave s časom, domov prišel dobesedno kot makaron, uničen zmatran, potem pa še slabo vreme, dež… No in tako sem ostal 14 dni brez teka, pa en mesec brez teka in moje ideje so splavale po vodi. Do pred kratkrim. Sicer, da bi pretekl 42 km… no to adijo, 21 km bo šlo. Kako hitro? Pojma nimam. V bistvu mi je vseeno. Pomembno mi je, da jih bom pretekel. In cilj je prestavljen na drugo leto. Pa ne 42 km. 21 km ampak v nekem normalnem času. Če bo seveda volj in prava motivacija. Ampak kaže bolje. Z ženo sva začela teči. Vsak drug dan pretečeva 4 km. Zdaj začenjam še tek z bližnjo tekaško skupino. V bistvu komaj čakam. Veselim se. Kot prvo bom spoznal nekaj novih ljudi, nekaj novih somišljenikov. Hkrati pa bom še z nekom tekel. Malo sem se naveličal sam tečt. No tukaj javno priznam, da se je žena žrtvovala za to, da skupaj tečeva. Ok, saj ji je všeč. Ampak po mojem je bila tista prva motivacija, da sem jaz dobil sotekača. In super nama gre. Jaz uživam. Ona morda malce manj. Ampak ni še obupala. Danes sva naredila tretjič po 4 km. Saj greva počasi. Hkrati tudi za mene dobro, da delam pravo bazo. Nikoli nisem delal tekaške baze. Zdaj delam na tem. Utrip se mi znižuje, v teku uživam…
Ah dost za danes. Ne da se mi več…
Hotel "Na kljuki" 
Oddajte komentar