Pa kaj…

Danes, pravzaprav včeraj, če pa sem čisto pošten je bilo prejšnji vikend, ko sem se odločil, da bom ta vikend kuhal golaž. Včeraj priprava… (brez priprave na uspeh se pripravi na neuspeh) torej Mise en place vsaj delno, da sem nakupil potrebne sestavine. In sicer meso, kajenski poper (pozabil, da ga imam že doma), rdečo (sladko) papriko in to je to. Čebula in ostale potrebne vrtnine so pridelane doma.

Zjutraj vstal in si pripravil drugi del Mise en place, kar pomeni, da sem nasekljal čebulo (no to je naredil multipraktik), ker dve kili čebule nasekljat je malo zoprno, sploh če zraven ves čas jočeš. Ker sem moški me moje ženske (žena, dve hčerki in domača kuščarka) pač ne smejo videti, da jočem in sem zato uporabil torej multipraktik. Dam čebulo v posodo in se začne… Dve uri se je čebula pražila, cmarla oziroma se trudila, da se spusti. Pa se p… ni. Žena je že bila pametna, da nisem dovolj na drobno naredil čebule pa kr neki… In se odločim za poskus… Uporaba paličnega mešalnika. Ta je opravil pravo delo. Čebulo je dobesedno zmlel v čežano. Še malo kuhanja in … Dodam meso. Krasen, dober, na lepe koščke narezan… seveda v obliki Kity in srčkov… da bodo tudi ta male jedle (valda da tega nisem naredu, pač pa na koščke) in dodam v lonec. Se kuha oziroma karkoli že… Dodam še juho, nekaj začimb,… in se kuha. Zdaj se hudič kuha še tri ure pa še vedno to govedo od mesa ni rahlo. Sicer sem obljubil, da bo golaž za večerjo pa vseeno. Upam, da mi uspe. Žena sicer malo probava in me hvali. S tem, da sva imela prej trening pozitivne komunikacije. Namesto: Če bi me upošteval prej in ćebulo narezal na bolj drobno,.. smo uporabili: Mož, tale golaž je pa res odličen. Mogoče pa bi še tole čebulo malce pokuhal, da se bo bolj razgradila… A ni čist drugačna sporočilnost? Veliko bolj pozitivna. Veliko bolj ohrabrujoča in še ego ne trpi. Itak, da vem, da sem za j… Ampak sem s paličnim mešalnikom popravil… Zdaj čakam…

Tek:

Žena se je odločila. No zdaj je evidentirano, kdo pri nas nosi hlače, da bo z mano spet začela teči. No poleti sva nekaj poskusila in je šlo. No pa sva zdej spet. Sva šla včeraj. Krasna luna, krasna potka. Tečeva, od naju teče švic. Toplo je bilo ravno dovolj. Ker sva začetnika, sva šla počasi. Najprej dve minuti teka, včasih tri, in minuta hoje. Da ni prehudo. No, bila je topla noč. Skoraj tako, kot da bi bila topla pomlad, ko se narava prebuja, noč naju zakriva… Razmišljam, če bi bil kake deset let mlajši bi izkoristil trenutek. Namreč to bi bil idealen moment za malo henkj penkj. In tečeva. Jaz razmišljam o henkj penkj, žena po mojem ne. Ona se je fokusirala na tek. Sem že malo razmišljal, če bi ji nakazal… da bi tako malo izven redno, tako malo drugače za popestritev… In tečeva. Oba imava fokus. Jaz henkj penkj, on tek. Pretečeva skoraj 4 km, prideva domov. Pač tečeva po hribčkih in dolincah. No prideva domov, grem pod tuš, razmišljam o henkj penkj, malo namignem, ona reče mogoče. Ugotovim, da bi bilo fino, da namignem, grem v spalnico. Si prižgem tablico, voyo, gledam film. Si mislim, zdaj bo prišla in bo potem henkj penkj… In razmišljam kako naju bo strast popolnoma prevzela. Kako bova podoživela dogodke izpred deset let, skratka scenarij narejen in zaspim… Nič henkj penkj…

Tek 2:

Zadnji mesec pač ni bilo volje za tek. Pojma nimam  zakaj. Poln kufer imam tega, da tečem sam. Malo sem baral ženo, če bi šla, pa ni bilo nekega pravega odgovora. Pa razmišljam kje bi si lahko našel kakega tekaškega buddya. No tle okol ga ni. Oziroma so. Ampak so sami ekstremi. En stric skoraj vsak večer teče iz doline k nam v hrib. Sem enkrat tekel z njim kake 50 metrov. In sem mislil, da bom umrl. Pa takrat sem bil kar v formi. Stric je res dobr. Teče v klanec kot jaz po ravnem. Skratka prehiter in po moje teče predolge teke za mene. Pa še to on je iz doline jaz pa iz hribov. Saj se niti ne bi razumela. Poleg tega bi se bilo težko zment kje bova začela tečt, razen, če bi se dogovorila, da bi se vedno srečala na sredini in si samo pomahala. On bi lahko še kaj povedal, ker je pač bolj izkušen, ima več moči v nogah, jaz bi pa samo sopihal. No torej nič. Poleg tega je v dolini kar nekaj tekačev. So PRAVI tekači. In verjamem, da bi brez težav tekel z njimi. Ampak hudič je to, ker so ultraši. Tam, kjer bi jaz odnehal, bi se oni šele ogreli. Pa še to bi morali glede na mojo hitrost oni s sabo vleči še kako prikolico, da bi lahko tekli vštric. Pa še to je vprašanje, če bi bil jaz zadosti hiter. Pač so pravi atleti. No zdaj sem našel skupino. Tako ta pravo. Spet v dolini itak. To skupino (vsaj del nje) sem spoznal pravzaprav letos. Sami fejst fantje in dekleta. Me prav zanima. Upam, da ne bodo hitri ko strela…

Golaž nadaljevanje:

No čakam, da se to govedo spusti, pravzaprav zmehča-namreč kuha se že tri ure in je še vedno malo čigumijast. Sploh ni fer. Prokleto govedo, ne razume, da mora postati mehak kot putrček. V bistvu me že mal iritira. Namreč pokuril sem že za 6 ur elektrike, da skuham en klinčev golaž. Ampak to kar okušam je dobro, pravzaprav idealno. Lahko bi mu rekel prava kulinarična dogodivščina. Še madžari, od koder naj bi izvirala ta jed, bi mi bili fovš. Ha pa jim ne izdam mojega skrivnega recepta in skrivne sestavine. Vem, da bi želeli izvedeti. V bistvu je ravno prav gost in ravno prav bogat. Sicer po mojem mnenju manjka malo pikantnosti, pa ne upam. Otroci ne bi jedli. Upam, da bo kmalu večer. Golaž bo kuhan. Z ženo greva tečt, mogoče pa še…