Tenis

Najprej moram napisati, da je tole po vzoru Kamenka…

Pred tremi tedni sem po dolgem času igral tenis. Tak družinski, umirjen. Pred tem nisem vzel loparja v roke nekaj let.

Prejšnji teden sem igral tenis z očetom. Pušnil. Itak. Kriv je bil lopar, nisem imel novega traku za oprijem. Copati so že bogi. Igrišče je bilo cudno.nzjutraj sem pred tenisom pretekel 10 km.mče ne bi izgubil bi bilo vse narobe.

Včeraj sem igral tenis. Z nečakom. Je 12 let mlajši. Športnik. Včasih perspektiven hokejist. Redno igra tenis. Ima trenerja za tenis. Včeraj sem si zadal, da zmagam. Taktika je bila, da prvi set izgubim. Najprej mu dam malo volje, medtem pa sam dobim občutek za lopar. Poleg tega v tem času zvadim malo udarcev. Pred igro se ogrevava. In raztezava. Sam sebi sem se zdel malo čuden ob vsej tej vnemi. Drugi set zmagam. Tretji, če bo čas ravno tako zmagam. V primeru, da bo rezultat izenačenje, potem ga izzovem spet. V primeru, da taktika ne uspe, bom rekel, da sem itak izgubil, ker je mlajši. Torej vse sem imel pripravljeno.
In začela sva igrati. Prvi set izgubim. Načrtovano. Drugi set kaže, da bom zmagal. Pa vendar sem bil pod pritiskom časa saj se nama je igralna ura končevala. Se odločiva podaljšat. Torej zmagam drugi set. In zdaj še tretji. Zmazal ga bom. Ampak hudič se je upiral. Vračati je začel lepo žoge. Ves čas sva bila enakovredna. Prednost je imel tisti, ki ni serviral saj sva oba imela servise obupne. Do predzadnjega gema. Kot Feniks sem se pobral. Servis mi je začel funkcionirati. Dobim spet gem prednosti. REzultat 5 proti 4. Še tri minute do konca druge igralne ure.
Mi bo uspelo? Itak, da mi bo. Se potrudim. Vse moči napnem. Mi bo uspeelo v treh minutah? In ZMAGA.

Namahal sem junca mladega. Zdaj pa ne vem. BI sprejel povratni dvoboj ali ne?