Včeraj sem si zadal, da zopet nekoliko podaljšam svojo kolesarsko turo. Ko sem se odpravil proti domu niti nisem vedel kam bom šel. Ena varianta je bila proti Ljubljani, druga proti Kranju, tretje pa ni bilo. In sem šel proti Žirem. Tempo je bil dokaj počasen, enostaven. Lepo sem se peljal. In pridem v Žiri pa si rečem, pa pojdimo spoznavat Slovenijo. Časa je bilo še dovolj. In nadaljujem. In vidim tablo Logatec. Še 22 km. In si rečem pa pojdimo proti Logatcu. Klanci so se kar vrstili. Saj niso bili hudi pa vseeno simpatični…
Hkrati opazujem naravo, cesto, opazujem gozdove. Dan je bil naravnost idealen. Ne prevroč, ne prehladen. Ko sem bil cca uro in pol na kolesu si rečem treba bo obrnit. Danes bo dobra runda. Naredil bom skupaj 60 km. In nisem pretirano utrujen. Saj grem lepo počasi. Tempo vzdržujem… Utrip ne nagaja. In se obrnem. Zdaj pride tisti pravi užitek. Spust po klancih. Tole bo idealno. Poskusim držat hitrost nad 35 km/h konstantno… Potem pa čuden zvok koles. Kot da bi bila guma premalo napolnjena. Se ustavim. In guma prazna. He, takrat si rečem. Super, da imam vso potrebno opremo s seboj. Naravnost odlično se počutim. Namreč imam rezervno zračnico. Hitro zamenjam in nadaljujem. Lepo v ritmu. Spet pridem na hitrost cca 40 km/h. Odlično mi gre. In spet tist čuden zvok. Se spet ustavim in spet… Prazna guma. Grrr. Niti kilometra nisem naredil. In kaj se zgodi? Jah nič. Pokličem ženo in prosim, da mi pride pomagat. Namreč nimam več dodatne zračnice. Katastrofa.
Pogled:
https://www.polarpersonaltrainer.com/shared/exercise.ftl?shareTag=50b42f6176bd6e6292e805b0f85d232a
Oddajte komentar