Danes končno. Dejansko drugič ampak prvič resno sedel na mojega cestnega konjička. Seveda sem si pri tem izbral nadvse primerno pot (NE). Šel sem od doma proti Hotavljam. Ker to ni bilo dovolj je bilo treba še eno malenkost podaljšat.
Ampak lepo po vrsti. Že po prvih 500 metrov mi je padel bidon iz kolesa. Posledično to pomeni, da je šel žvižgat rakom. Namreč s padcem se je polomil. Ko sem ga pobral prvič je bilo dokaj enostavno. Ustavil se je na cesti. Ko sem videl, da pušča sem bil seveda besen ko strela. No ko je padel drugič ga ni bilo moč pobrati, saj se je odkotalil daleč stran po travniku v dolino. Sicer sem se ustavil in razmišljal, da bi ga šel pobrat. No ko sem se zavedal, da s kolesarskimi čevlji to ne bo mogoče, sem jezen zopet zajahal konjička in odšel. Razmišljal sem, če bom padel. Sicer sem se nekako danes odločil, da pač ne bom. Ampak tokrat so bila pedala na mestu, vse narejeno, kot je treba.
In sem se odpeljal naprej. Šlo je super. Pripeljal, se obrnil in potem je bilo treba po klancu nazaj domov. To pa ni bila dobra ideja. Razmišljal sem, da bi poklical ženo. Trma pa je naredila svoje. Da se mi ja ne bo smejala. Pa sem šel kilometer za kilometer. Počasi in vztrajno. Pripeljal do gostilne. Tam pa se je ustavilo. Slišal otroke in jih šel pogledat. Niso bili v gostilni, pač pa na šolskem igrišču.
Skratka za prvič fantastično. Super izlet. Komaj čakam naslednji vikend, da ponovim. Takrat nekoliko daljšega…. Seveda takrat bo voda zagotovo zraven, pa tudi relacija bo druga…
Hotel "Na kljuki" 
Oddajte komentar