Ma dio bono… kakšna prireditev. Ma so tekli. Ku hudir. – še pišem pod vtisi zz topke in Sladkih 6.
Vencelj, tole bo daljši zapis. Jaz sem imel 6 ur časa opazovat… 🙂
Ampak vse se je začelo nekoliko prej. Najprej povabilo Misho76, če grem z njim. Potem prepričevanje žene (3 minute). In potem dejansko štart. Priprava doma…. Skoraj bi zamudil na mesto srečanja zaradi moje riti. Jah, je blo treba tja kamor gre še cesar sam in…
Predvečer še pokažem ženi zapise s foruma – pokazal zakaj ima sladkih 6 dodaten naziv “sladkih”. In žena bere..in me vpraša:”Zakaj pa mi nisi rekel, da bi še jaz kaj spekla?” Moj odgovor:”kgm,mmm, ammm” V mislih pa:”Ker sem kreten…”.
Vedno mi gre na živce zamujanje. Moje mnenje je, da če zamudiš, potem enostavno ne spoštuješ tistega s komer si zmenjen. Zato poskušam biti vedno kako minuto ali dve prej na kraju srečanja. Če pa že zamujam, pa to sporočim vsaj 5 min pred srečanjem, da bom minimalno zamudil. Takrat hočem biti tudi izredno natančen koliko bom zamudil. In ponavadi kar točno napovem… No tokrat nisem.
V Ljubljani dež, na štajerskem sonce, da bi rabil sončna očala. No na Sladkem vrhu (zdaj vem, kje je Paloma) pa oblačno. No seveda do štarta. Ko so začeli teči, je začelo seveda tudi deževati. Normalno.
Še prej spoznavanje ljudi, spoznavanje ljudi, ki jih pravzaprav že poznaš, saj bereš njihove zapise in oni moje (baje) nebuloze… Hkrati spoznal tudi glavne motivatorje oziroma pisatelje o teku. Še posebej bi izpostavil Wego . Ko berem njegov blog se vsakič nasmejim. No predstavljal sem si ga precej drugače. Zdaj pa vidim gospoda z družino, kjer mama suportira hčerko in moža. Vsi navijajo drug za drugega…. Tip je itak car! In pa zapise drugih predvsem na tekaškem forumu.
Cel čas tekme sem imel zelo težko delo in sicer upirati se mizi, ki se je kar šibila pod dobrotami. Vse ostalo je bilo enostavno. Malo sem pomagal Mishotu, ki se je boril s svojimi kilometri. V bistvu sem bil zelo ponosen, da sem bil lahko del pomembne zgodovine – njegove, saj je pretekel svojo prvo ULTRO – presegel svojih neprekinjenih 5o km. Čas pa sem si krajšal s fotkanjem. Tako, da ne bom na veliko pisal o prireditvi, razen to, da je bila izpeljana res odlično. Še posebej pa si presenečen, ko vidiš, da to res dela izključno ena družina. Same pohvale in čestitke.
Pa še to. Ko vidiš te starejše gospode in gospe, ki tečejo brez večjih težav kot srnice… se zamisliš sam nad sabo.
Za zaključek pa še: O mio dio tekači fumači. To ni v redu. Bom ZZ topka. Bom nehal. Obljubim. Je pa veliko težje kot si lahko kdo misli.
OK, dovolj.
Hotel "Na kljuki" 
U jebela… gospod z družino! Gospod z druž.. uf ampak saj je res. In kot povsod drugje tudi pri nas najdražja podpira vse vogale. Misliš da bi drugače imel za preobleč sabo 😉
🙂 lepo napisano. Prihodnje leto si pa ti na vrsti za 50ko.
Ja, čik sem opazil. Pa ga nisem hotel komentirati. Ni moja stvar ampak tvoja 🙂
Ero,
Moram reči, da sem bil prav vesel, da sva tudi nekaj besed spregovorila. Na Vrhniki me je motilo ravno to, da nisva uspela spregovoriti… Pozitivc, človek od kogar se učiš (pišem o tebi). Ne moreš si mislit kakšno spoštovanje gojim do tebe (priznam).
Glede cigaret pa…upam, da drugo leto brez te nesnage v g… Letos sem naredil ogromno. Spustil dol 20 kg (zgodba kar dostih udeležencev teka), začel dejansko teči (sicer septembra lani ampak vztrajam in me vsak dan bolj vleče)… in se tudi malo bolj umiril… Tudi posledica tvojega foruma…