HRANA!!!

Včeraj je žena prinesla domov slanino in kajzerce. Za marsikoga to ni nobena novica. Tudi za mene ne bi bila, če ne bi stradal že od torka prejšnji teden.  Namreč v torek sem bil v bolnici. O hrani v bolnici ne bi razpredal. Pa saj je logično, da ne morejo zadostiti vsem okusom in vsem mogočim dietam. No od srede od polnoči dalje pa strogi post. Najprej strogi post (tudi brez vode in hrane) pred operacijo. Po operaciji pa samo čaj. Ja nič drugega. Samo čaj. In en dan prej sem bil že lačen. Sobo sem delil še z enim gospodom. Mi je bilo prav nerodno ko se je oglašal moj želodec in kričal po hrani. V četrtek prva hrana. No ne za mene, za kakega otroka… Čokolino. Pa kdo hudiča poleg otrok še je čokolino. Verjamem, da marsikdo. Samo ne jaz. To je hrana za otroke. Od takrat torej samo tekoča hrana. Se pravi pire krompir in špinača, kakšna juhica in to je to. Prazna vreča pa itak ne stoji pokonci. To vemo, To govori taisti lep slovenski pregovor.

Včeraj pa… Prva hrana. Oči in želodec nista pustila, da se ne bi spravil na to slanino. Prav vabila je. Govorila je: Pojej me. Čakam te….. Prav nesramno me je klicala. In sem se spravil. Jedel sem sicer po mojem kako uro. In sicer sem spravil vase nekaj koščkov te presneto dobre odlične in sploh super slanine in kar dve kajzerici. Za primerjavo, prej sem v celem dnevu pojedel za eno kajzerico. Torej spet ena zmaga in veselje…

Upam, da se bo tako nadaljevalo, da začnem spet pridobivati na kilah in uživati v hrani. Ker to kar se zdaj dogaja z mano,… Sem kot suha prekla. Vse celo nove cunje, ki sem jih kupil pred slabim mesecem ali dva so mi prevelike. To je žalost. Tako da se bo potrebno basat. Ja saj ne bo samo slanina, bo tudi in predvsem poudarek na tem kvalitetna hrana, ustrezni vitamini, beljakovine, ogljikovi hidrati… Matr se tole sliši in bere prav zastrašujoče…

Toliko za danes.