Včerajšnji dan je bil takorekoč brez napake. Najprej druženje s tekaškimi kolegi. Zanimivo je to, da sem dejansko spoznal ljudi, katerih zapise berem zadnje leto. Gre za podobno misleče ljudi. Starost med njimi ni pomembna. Prav tako ni pomemben status, izobrazba,… Pomembno je le to, da imajo skupen cilj. Doseči določen rezultat na takšni in drugačni razdalji. Vsak je pripravljen predstaviti svojo tekaško izkušnjo, prav vsakdo je pripravljen dati tak in drugačen nasvet kako trenirati, kako se izogniti takšni in drugačni poškodbi. In prav vsakdo, če ima le čas, gre z veseljem na kavo., kakšni pa tudi na pivo…. Športniki pač…
Skratka res super ljudje. Takšne iščeš. Zanimivo je to, da spoznaš človeka in se pogovarjaš kot da se poznata že vrsto let in sta skupaj odtekla že vrsto tekov…. Takšnih manjka. Brez neke nevoščljivosti, brez slabega občutka, brez občutka, da ti bo nekdo zaril nož v hrbet in brez rivalstva. Brez tega, da bi bilo neko hudo tekmovanje. Tekmovanje je v večini s samim seboj.
Še posebej sem bil pa vesel, ko se pogovarjaš s temi ljudmi in razlagaš kakšno svojo tekaško izkušnjo, reče vem, vem….. In kako naj ve drugače če ne bere mojih tekaških zapisov. Torej še ena vzpodbudna. Za mene. Sicer res pišem te zapise za sebe, ki pa jih z veseljem delim z drugimi, saj pravijo/pravite, da nekako motivirajo. Ok, nimam pojma zakaj, kako, sem pa vesel. Hvala vam.
Skratka družil sem se s samimi super tekači in enim motoristom… Ta je prišel v to družbo na moje povabilo. Na žalost je vse preredko, da se srečamo z ljudmi, s katerimi želimo preživeti uro ali dve samega “čveka”. Enostavno ni časa. Tempo življenja postaja prehiter.
Skratka bil sem na pikniku Tekaškega foruma. Na žalost je bila udeležba dokaj majhna. Ampak nič ne de. Je bilo pa toliko bolj kvalitetno. Poleg tega sam tudi ne morem (pač glava ne dela več), da bi spoznal ne vem koliko ljudi naenkrat, na koncu pa dejansko ugotoviš, da pravzaprav nisi spoznal nikogar, pač pa se le družil…. Hkrati lahko dobiš ob manjši družbi nekoliko več inputa, ko ti nekdo prišepne “Ta ki je dosegel ta rezultat, je imel predenj je začel teči baje 90 kg.” Vsekakor te to veseli, pa ne to, da je imel oni 90 kg, pač pa, da jih ima danes 70 in da je hiter kot kakšna zelo hitra žival, zgleda pa poln življenja in ima pozitiven pogled na svet. To mi je všeč. To je tisto pravo. Zaradi tega tečem.
Zvečer pa TEKMA.
Nočna 10ka na Vrhniki. Sprva je vse zgledalo dokaj hecno. Itak si nisem prebral/pogledal kako poteka proga. Saj sem skoraj profič, a ne? OK, prej bumbar…., Torej pred tekmo sem ugotovil, da dejansko tečeš 4 kroge. Na samem štartu pa šok. Namreč del proge dejansko tečeš v temi. In proga je bila na nekaterih delih res ozka. Ko sem naredil malo teka za ogrevanje sem prišel do zelo ozkega dela proge, Ojej. Tudi celotni tek je potekal po dokaj ozkih ulicah… Teklo nas je pa po mojem mnenju cca 400… V bistvu zelo veliko, mogoče celo preveč za tako progo. No prvi krog se je na nekaterih delih kar ustavil, saj so ozki deli proge naredili svoje. Enostavno “ožina” ni “požirala”tekačev. Sam sem ubral dokaj dobro taktiko. Že v štartu sem se prerinil v prvo polovico tekačev in uspel najti “prostor” v katerem se je dalo dokaj udobno teči. In ta prostor sem začuda uspel zadržati do konca. Všeč mi je bilo, da sem v primerjavi s prejšnjimi teki tudi koga prehitel. Na psiho je to delovalo izredno pozitivno. Tekel sem ves čas z uro. To pomeni, da sem ves čas gledal na uro kako hitro tečem. In rekel sem si, da nad 6 min na km ne smem ne smem iti. Torej mora biti na ekrančku ves čas 5 min in še nekaj. Če bo šlo, celo 5 min in 30 sec. To je cilj, ki sem si ga zadal. Enostavno sem si rekel, da moram vsak tek, kamor grem, popraviti rezultat. In to ne za nekaj sekund pač pa nekaj minut. Vsaj dokler bo šlo. Ne vem koliko časa bo ta napredek še vztrajal in kdaj bom prišel do limita ampak ….
Torej popravil sem svoj rezultat iz 59min 29 sec, kjer je bila hitrost 6,03 min/km (bilo je malo manj kot 10 km – Škofjeloška nočna 10ka) na 53 min, 57 sec, hitrost 5 min 42 sec na km… Saj vem, da ne gre za neko ultra hitrost. Lahko pa rečem, da sem sam s tem izredno zadovoljen. Kot prvo naj povem, da je bil eden prvih izmerjenih (mojih) tekaških rezultatov na 4 km hitrost 8 minut in pol na km. In da je od tega minilo malo manj kot eno leto.
Skratka zopet se je pokazal (za moje pojme) odličen napredek… Torej obetam. Ali bom kdaj posegal po kakih medaljah? V bistvu me to niti ne zanima. Trenutno me zanima le lasten napredek in spoznanje čim več podobno mislečih, ki mi bodo pomagali do dodatne motivacije…
Še ocena včerajšnjega dogodka: 10 s plusom. Družba odlična, tek tudi. HVALA VSEM.
Pa še to: Saj bi povedal koliko medalj/pokalov so osvojili člani tekaškega foruma, pa ne morem: Jih je bilo enostavno preveč. Baje pa je bilo veliko presenečenje, da je tretje mesto v kategoriji osvojila “Kepica”. Upam, da sem uporabil pravi “nick” name.
Komaj čakam naslednjo tekmo. Upam, da mi letos uspe spravit pod kapo še eno tekmo na 21 km. Bomo videli. Žal se moje tekaško leto zaključi 15.10.2013….
Še poročilo POLARja
Duration: 00:53:57, HR Avg: 189, HR Max: 195, Calories:1186 kcal, Distance: 9.42 km, Pace Avg: 05:42 min/km,Training Load: 291
Oddajte komentar