DOST MAM!!!

Ja res imam dost. V bistvu me je začelo motiti.

Moje žvljenje je omejeno na službo, dom in šport (predvsem tek). Na drink skoraj ne hodim, praktično res skoraj nič. Sploh se ne spomnim kdaj sem bil nazadnje na pivu (katastrofa). In tako praktično ne srečujem ljudi. Eno je posledica službe (precej dolg delovnik), drugo pa da sem raje doma, saj imam že tako slabo vest, ko grem tečt ali pa na kako tekaško druženje (beri tekmo, ampak jaz ne tekmujem, zgolj sodelujem – to je za tiste, ki nismo sposobni posegat po boljših mestih). Ampak mi je za to zadnje res vseeno. In res se rad družim s tekači. Nekaj je na tem, da se ulim od njih, po drugi strani pa so dostikrat sorodna razmišljanja in s tem dodatna motivacija.

Torej ne hodim ven in srečujem malo ljudi. Ampak to kar se pa sedaj dogaja je pa res katastrofa. Na morju sem doživel naslednje izraze:

– odvrgel si odvečne kilograme; MOJ KOMENTAR (nisem komentiral na glas): Nič nisem odvrgel. Ja sem zgubil težo. Pa ne načrtno. Nisem hujšal, nisem se udejstvoval takšnih in drugačnih diet,…. Skratka nič nisem metal stran (sem gorenjc, je škoda,… :))

– dobro zgledaš – ok, to mi paše.

– TI si pa zgubu sigurno 20 kil… MOJ KOMENTAR: Pa nič nisem izgubil. Pa tudi nič nisem iskal. Skratka nič nisem izgubil.

– Ti si dal pa dol…. Fijuuuu.  MOJ KOMENTAR: Nič nisem dal dol. Ker če bi dal kaj dol, bi moral prej dati gor.

– Ti si pa zagotovo zgubu 10 kg.. MOJ KOMENTAR: Ah, brez veze.

– Treba bo kupit nove srajce in nove obleke. MOJ KOMENTAR: Hvala, vem…. grrrrrr

– Tebe pa skor nisem spoznal, k si tolk shujšu…. MOJ KOMENTAR: Pa sej se v bistvu niti prej nisva poznala. Tko, da jaz itak ne vem kdo si ti. Potem se obrnem k ženi, prijatelju,… ej kdo je to?

NOV

– Ti si se pa čist posušu… Pa sej smo se ravnokar videli… Ta ravnokar je bil lansko leto. To ni ravnokar. In takrat ko smo se videli sem začel redno (dnevno) obiskovati (v tistem obdobju) UKC – tudi čez praznike.  Lahko bi bil vsaj prijazen in bi rekel: Imaš pa boljšo barvo… Moj odgovor bi bil: Itak saj nimam hude vročine, lahko jem (takrat nisem mogel) in tudi ne moreš verjet… lahko diham…

Sej lepo, če te opazijo, da si se spremenil. Ampak kar je preveč je pa preveč. Na skoraj vsakem koraku v času poletja (več smo zunaj in vpliv morja; posledica več druženja) mi nekdo reče, da sem nekoliko skujšal.

In zdaj me je to začelo moriti. Koliko sem pravzaprav res shujšal? Čisto iskreno: pojma nimam. Ampak nekje se pa spomnim številke na vagi (je bila druga vaga kot danes) in ni nujno, da je kazala prav. V enem letu naj bi bila moja težja nižja za cca 15 kg. Vse ostalo pa je zgolj sprememba oblike telesa. Torej če kdo hoče hujšat – ljudje začnite tečt. Ampak morate biti vztrajni. Pred tem preberite malo morje knjig, forumov,… in potem vas bo itak minilo. Lahko pa naredite tako kot jaz. Rečete si to lahko naredim, mene ne bo nihče (PIIIP) in bom dokazal, da sem sposoben. In sem. Itak jih je večina mislila, da to ni mogoče. Ampak je. Jaz sem živi dokaz. Pač tečete. In ko pretečete prvih pet km brez težav, rečete pa sej to ni nič strašnega in greste na 10 km. In spet. To ni nič strašnega. Pol pa ne delite tega kot jaz. Se po parih mesecih prijavite na 21 km.  Držite tistih 10 km potem pa pejte km za km naprej. Ne pa tako kot jaz kar naenkrat skok na 21 in še to po hribih. Sam sem vesel, da sem zmogel. Ampak danes, ko sem precej prebral od takrat, ne bi več. Sem preveč tvegal….